Franci Horvat: Mogočno naravno okno, imenovano Luknja ali Otlica, odpira nenavaden pogled na Vipavsko dolino
Nad Ajdovščino se dviguje mogočno razpotegnjeno ostenje, rob široke kraške planote Trnovskega gozda med Predmejo in Colom z imenom Gora. Podobno kot Kraški rob so tudi tu apnenčasti skladi narinjeni na flišno podlago. Živahno geološko preteklost, slutimo v številnih prelomih, ki brazdajo pobočja. Ob največjem je nastalo sedlo Predmeja, zanimiv prelom je pri vasi Otlica, kjer se nahaja naravno okno po katerem nosi vas svoje ime.
Mogočno naravno okno, imenovano Luknja ali Otlica, odpira nenavaden pogled na Vipavsko dolino. Okno pokončne lečaste oblike je visoko okoli deset metrov, široko pa je šest. Kakšnih 20 metrov pod njim je še eno podobno, a veliko manjše okno. Okni sta nastali v svetlosivem zgornjejurskem apnencu. Zaradi preloma je lažje in hitreje preperevala kamnina. Podrobnejši pregled kamnine razkrije veliko fosilnih trdoživnjakov in koral.
Pa še zanimiva pripoved Kako so Votličani prišli do svojega okna.
To je bilo še v tistih časih, ko sta Kristus in sveti Peter hodila po svetu. Tako sta nekega dne usedeta pod Čavnom v hlad ob vodi in pomenkujeta. »Ta gora,« pravi Kristus »sloni na treh zlatih stebrih nad zlatim jezerom«!
Hudič pa jima je naskrivaj sledil in prisluškoval. Ko je slišal, kaj je Kristus povedal svojemu Petru, je sklenil, da bo Čaven prestavil, da bi se polastil zlata. Naredil si je dve opornici, eno iz žice drugo iz sukanca, si ju oprtal. Ko je nanagloma vstal, se mu je žična opornica utrgala, hudič se je spotaknil in je s tako silo brcil tja nad Votliško reber, da je v skalo z rogom zvrtal luknjo.
Povzeto po: Franc Černigoj, Javorov hudič.