ki ga sicer nismo postavili mi, pač pa naš bralec v forumu AO Kranj - Odgovor je bil ... In hitro je sledila tudi dodatna razlaga ... Če še niste videli!
Spoštovani!
Na vas se obračam z naslednjim problemom:
Občina Kranjska Gora že več let na lokacijah v Planici, na vrhu prelaza Vršič in na koncu državne ceste v dolini Vrata pobira parkirnino. Za izvajanje tovrstne dejavnosti ima sicer pravno podlago, saj ima na občinskem svetu sprejet in objavljen Odlok, ki tovrstno dejavnost predpisuje. Nihče pa mi do danes še ni uspel povedati ali ima Občina tudi dovoljenje s strani DRSC, da pobiranje parkirnine izvaja na državnih cestah in na površinah neposredno ob cestah, ki so po podatkih zemljiškega katastra v državni lasti. (Obračun parkirnine je upravičen, če ima organ, ki pobira parkirnino za tovrstno dejavnost sklenjeno pogodbo z lastniki zemljišč.)
V konkretni situaciji na lokaciji v Planici pobiralec parkirnine stoji sredi državne ceste (pred odcepom za novozgrajeni olimpijski center) ter poleg ostalega ovira nemoteni promet. Dodatno pobiralec parkirnine ne dovoli vožnje do konca državne ceste brez plačila parkirnine.
Od vas prosim za podatek ali ima Občina Kranjska Gora za vse tri lokacije sklenjeno pogodbo z državo za izvajanje dejavnosti pobiranja parkirnine.
Zahvaljujem se vam za odgovor.
... ...
Odgovor je bil sledeč:
Spoštovani!
Direkcija Republike Slovenije za ceste z Občino Kranjska Gora na nobeni od omenjenih lokacij (v Planici, na prelazu Vršič, v dolini Vrata) nima sklenjenega dogovora oziroma dovoljenja, da na državnih cestah izvaja pobiranje parkirnine. Glede pobiranja parkirnine na državni cesti pa prvi odstavek 61. člena Zakona o javnih cestah (u.l.RS št.33/2006, UPB) določa (citat): Prepovedano je trajno ali začasno zasesti državno cesto ali njen del ter izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Prav tako je prepovedano na zemljiščih ali na objektih ob cesti izvajati ali opustiti kakršna koli dela ali karkoli nameščati, kar bi utegnilo škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej (konec citata).
... ...
Namenoma smo izpustili oba podpisa, pa tudi naslova inštance, ki ji je bilo vprašanje zastavljeno ...za to "zgodbo" ni pomembno.
Pričakujemo pa nadalnje razčiščevanje te in - podobnih zgodb ...
AO Kranj/forum: Objavljeno 12.09.2008 9:53
Sam na Vršiču nikoli nisem plačal parkrnine, res pa je, da parkiram na prostorčkih ob cesti, ne pa na tistem večjem "parkirišču". Možaka, ki pobira, gladko odženem.
Menim, da je za odgovor na problem potrebno natančno razjasniti nekaj stvari in sicer kje so meje državne ceste, kje je občinska zemlja in ali je vključena tudi zemlja tretjih lastnikov (to lahko po moje najbolj pogleda ravno Gvido, ki je kolikor vem od foha). Pas zemlje ob cesti je nedvomno tudi v državni lasti, vprašanje je samo, koliko širok je. Drugače pa je s hribovskimi "parkirišči". Ta so lahko v lasti države, občine ali tretjih oseb, kar je treba razčistiti. Če je zemlja v državni lasti je "parkirišče" zgrajeno (opremljeno) na črno in nihče nima od obiskovalcev pravice ničesar zahtevati. Če je zemljišče za "parkirišče" v občinski ali privatni lasti, pa je bolje parkirati kje drugje.
Bolj zaskrbljujoče je plenjenje planinskih dovoznih cest. Če ste opazili, ne samo, da so občine v tranziciji dobile lastninsko pravico nad zemljišči "prej v nikogaršnji lasti" (tudi npr. funkcionalna zemljišča blokov, kar bo privedlo do dvojne prodaje iste lastnine), ampak so se razen denacionalizacije gozdnih in hribovskih cest, ki jih je zgradila in vzdrževala država, začele iz nič pojavljati razne pašne in podobne skupnosti, ki avtomatično okupirajo zemljišča in tudi gozdne in gorske ceste. In to ceste, ki jih je prav tako gradila in vzdrževala država, zdaj pa so samo "olastninjene", vzdržujejo pa se seveda ne več.
Taki primeri privatizacije cest in poti, ki jih je gradila država, plačevali pa vsi, vznikajo vsak dan novi kot gobe po dežju. Včeraj Turnc, danes Veliki vrh, jutri....In seveda polno ramp in drugih preprek na novo po planinskih poteh. Potem pa "zbiralci prispevkov", navadno naskrivaj, brez uradnega poslovanja in brez davkov. Do kdaj še in koliko še? Bomo morali res v hribe v sosednje države (Italija, Avstrija), kjer imaš mir pred cestnimi roparji in kjer so naravni parki skupno dobro, cestnine pa se pobirajo izjemoma za turistično preveč obremenjene planinske ceste, ki so seveda za to primerno vzdrževane (npr. Tri Cine)?