Večer, Planinci, alpinisti - Milan Cilenšek: Triglav ostane nedotaknjen, planinske koče in poti - Krma, Nova planinska pot na Donačko goro; Inko Bajde: preizkušnja za Visoke Ture, Vzponi čez soboto in nedeljo; Izleti: čez Pohorje, Peca, Trije kralji - Trije žeblji, V Kumrovec in na Lsco.
Triglav ostane nedotaknjen
12. REDNA SKUPŠČINA PZS - ŽOLČNA RAZPRAVA
V soboto je bila v Ljubljani 12. redna skupščina planinske zveze Slovenije. Na skupščini je bilo 220 delegatov, ki so zastopali 139 planinskih društev ter glavni in nadzorni odbor in častno razsodišče PZS. Iz poročil povzemamo, da se je v minulem letu zvečalo število članov za 7279, tako da je sedaj v Sloveniji 87.776 organiziranih planincev. Nedvomno pa je najbolj nazoren podatek o pomembnosti in množičnosti planinske organizacije, saj je bilo v lanskem letu v kočah in zavetiščih - že samo v tistih, ki jih upravljajo planinska društva -1,083.174 registriranih obiskovalcev.
Osrednja tema razprave na skupščini je bila: triglavske - žičnice - da ali ne. Ob tem so gorenjska planinska društva pripravila peticijo, kjer so se odločno zoperstavila graditvi žičnic v triglavsko pogorije. Vendar je v nadaljnji razpravi prevladalo mnenje, da je treba ljudem omogočiti v gorah množično rekreacijo. Planinstvo je glede rekreacije delovnih ljudi že tako najpomembnejši dejavnik. In tako je planinska zveza Slovenije že leta 1962 načelno privolila v graditev triglavske žičnice, vendar s strogo omejitvijo, da morajo ostati vrh Triglava - Velikega in Malega - ter Triglavski podi in pa Velo polje popolnoma nedotaknjeni. Na sobotni skupščini je PZS to svoje stališče ponovila. Poleg tega je treba za množico obiskovalcev, ki bi po zgraditvi žičnic prihajali v naš najvišji gorski svet, zagotoviti popolno varnost pred plazovi, žičnica pa se mora z vsemi svojimi napravami ustrezno vključiti v okolje.
Za izredne zasluge pri razvoju in širitvi planinstva je podelila sobotna skupščina skupno 131 častnih znakov PZS, in sicer 27 zlatih, 30 srebrnih in 74 bronastih. Med dobitniki zlatih častnih znakov naj posebej omenimo planinsko - zvezo Hrvatske ob 100 -l etnici obstoja, Planinski vestnik ob 80 - letnici izhajanja in pa športno rubriko Dela za dolgoletni prispevek pri širitvi planinstva. Z izvolitvijo novih organov planinske zveze Slovenije je skupščina končala delo.
M. C
Nova planinska pot na Donačko goro
Planinsko društvo Ptuj je v proslavo 30 - letnice osvoboditve trasiralo, nadelalo in markiralo novo planinsko pot iz Žetal na Donačko goro. Tako bodo planinci in prijatelji narave spoznali tudi te lepe predele. Pot poteka delno po jasah in tratah, delno po gozdu ter prek zavarovanih skal na vrh Donačke gore (883 m). S poti je razgled na vinorodne Haloze, še lepši in obširnejši razgled pa je z vrha gore. Otvoritev poti je glede na namen proslave povezana s primernim sporedom: v soboto, 7. junija, bo ob 19. uri kresovanje in planinski večer na Donački gori, v nedeljo, 8. junija ob 9. uri otvoritev nove poti v Žetalah s pohodom na vrh Donačke gore in zatem na jasi nad kmetijo Polajžar ob 13. uri kulturni spored, ki ga bodo izvajali planinski odseki z osnovnih šol ptujske občine.
Prihod v Žetale je možen po cesti Ptuj - Krapina - Zagreb z odcepom pri vasi Zakel, ali pa po cesti Rogatec - Žetale, lahko pa tudi po cesti Ptuj - Rogatec do Stoperc in od tam peš na jaso, do katere se iz Žetal lahko pripeljete z osebnim vozilom. Iz Ptuja vozi v nedeljo ob 8. uri redni avtobus v Žetale, ob 5.20 in 6.20 pa v Stoperce.
M.C.
Preizkušnja za Visoke Ture
Planinsko društvo TAM Maribor je izredno dejavno, kar zlasti velja za mladinski in pionirski odsek. Le redki so prosti dnevi, da ne bi imeli na sporedu kakšnega izleta. V kratkem imajo predvideni dve večji akciji: to sta izlet na Mrzlo goro, Olševo in Raduho, ki je hkrati tudi priprava in preizkušnja udeležencev na naslednji izlet - na Gross Venegiger v Visokih Turah.
Prvi izlet bo že 7. in 8. junija, in sicer se bodo udeleženci odpeljali z osebnimi avtomobili (zbirališče bo ob 6 uri pri Mariborskem dvoru) po Dravski dolini v Črno in po cesti do Bukovnika. Nato bodo pešačili do Grohota ter so povzpeli na Raduho. Skupina, ki se bo odpravila - na Mrzlo goro, bo nadaljevala pot do Gradišnikove domačije v Matkovem kotu, odtod pa se bo odpravila mimo Škafa na vrh Mrzle gore ter prek Savinjskega sedla na Okrešelj in v Logarsko dolino. Vzpon na Mrzlo goro je zelo zahteven (priprava na izlet v Visoke Ture), zato morajo biti planinci dobro opremljeni ter imeti poleg običajne opreme s seboj še dereze, cepin in plezalne vrvi.
Prijave za izlet sprejemajo predsedniki planinskih skupin.
I. Bajde
Vzponi čez soboto in nedeljo
Že v petek se je na Korošici zbrala popolna ekipa AO Celje, čeprav je bilo vreme dokaj muhasto. V soboto so opravili 27 vzponov v južnem grebenu Ojstrice in Dedcu. Plezalnega tabora seje udeležilo tudi sedem tečajnikov.
V Škarjah nad Klemenčo jamo sta Ivan Šturm iz AO Impol in Franci Gselman iz AO Kranj opravila tri ponovitve, in sicer po smereh skozi okno, miniaturna in nemška. Živahno pa je bilo tudi na Okrešlju, kjer so se zbrali Šoštanjčani in člani AO TAM Maribor. Prvi so plezali Szallay - gerina v Turški gori in varianto Igličeve smeri v Mali Rinki. Plezanje so močno ovirali gosta megla, veter in celo sodra z dežjem.
I. B.