Tema meseca: Zavarovane plezalne poti / Karnijske predalpe / Jeti / Pogovor s Stipetom Božičem / Potres in plazovi v Himalaji / Hoja v gore poleti
Uvodnik: Obisk divjine.Tina Leskošek
ZAVAROVANE PLEZALNE POTI
Plezalni poligoni na obzorju. Dilema PZS in stališča tujih planinskih zvez. Tina Leskošek
Prva zavarovana plezalna pot v slovenskih gorah. Pogovor z Davom Karničarjem o novosti pod Češko kočo. Zdenka Mihelič
Lahko so problematične. Etične in naravovarstvene dileme. Marjeta Keršič Svetel
INTERVJU
Ni mi niti za trohico žal. Pogovor z Drejcem Karničarjem. Mire Steinbuch
KARNIJSKE PREDALPE
S pridihom Jadrana. Cimon del Cavallo. Vid Pogačnik
NANOŠKO POGORJE
Elizejske poljane na Nanosu. Odkritje v starem dnevniku. Rafael Terpin
KOLUMNA
Jeti. Tone Škarja
Z NAMI NA POT
Lepotica nad Kotom. Rjavina. Gorazd Gorišek
Opisi tur 33
Rjavina iz Kota. Gorazd Gorišek
Rjavina iz Krme. Gorazd Gorišek
Rjavina iz Vrat. Gorazd Gorišek
Rjavina s Pokljuke. Gorazd Gorišek
Z NAMI NA POT
Stolpi kamniti so Dolomiti. Pale di San Martino. Mire Steinbuch
Opisi tur
Cima della Vezzana. Mire Steinbuch
Cima della Fradusta. Mire Steinbuch
Ferata Portòn in zavarovana pot Nico Gusella. Mire Steinbuch
Ferati Velo, Portòn in zavarovana pot Nico Gusella. Mire Steinbuch
NEPAL
Nikoli več Langtang. Potres in plazovi v Himalaji. Mojca Stritar Kučuk
INTERVJU
Brez prijateljstva na gori ni uspeha. Pogovor s Stipetom Božićem. Vladimir Habjan
VARSTVO NARAVE
Ogrožen pušpan. Dušan Klenovšek
SKUPINA KANINA
Odkrivanje primorskih sten. Gradišarjeva grapa v Sklepu. Tanja Metličar
ZAPISI IZ LETA 1946
Iz begunskega taborišča v gore. Pripoved neke vpisne knjige. Elizabeta Gradnik
FOTO NASVET
Ustvarjalnost s pomočjo fotokamere. O odprtini zaslonke, času zaklopa in občutljivosti tipala. Oton Naglost
ZDRAVJE
Pozor - vroče je! Hoja v gore poleti. Petra Zupet
NOVICE IZ VERTIKALE
ŠPORTNO-PLEZALNE NOVICE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
TNP
NATEČAJ
Uvodnik: Obisk divjine
Bivak sva zapustila ob rani uri in se spustila v dno krnice, kjer je bilo snega že precej malo. Vijugala sva po trakovih kopnine, na neki točki pa se le odločila, da si nadeneva pancerje in smuči. Na spomladanskih turnih smukah doživiš izrazite meje med letnimi časi - v dolini je že vse zeleno in živahno, višje pa pobočja še vedno oklepata sneg in tišina. Sledi najinih smučin bo najkasneje čez teden dni odnesla pomlad.
Tistih pet ur hoje proti škrbini med Poncama so se mi po glavi pletle misli o človeški minljivosti in o tem, da kljub temu za sabo vedno nekaj pustimo. Kakšne trajne sledi puščamo ljudje v gorah skozi čas in kaj ti sledovi povedo o ljudeh nekega obdobja?
Mulatjere, bunkerji in drugi ostanki obeh vojn nam govore o težkih časih, ko so se ljudje v gorah bojevali in tja res niso hodili zaradi veselja. Planinski stanovi nas spominjajo na pristno in garaško življenje z naravo, ki ga nekatere kmečke družine še danes živijo. Planinske poti, ki kot žile prepredajo gorski svet in omogočajo današnji način obiskovanja gora, nosijo v sebi duh časa, ko so ljudje po gorah hodili še z drugačnimi nameni kot le zaradi potrebe po preživetju. Planinske koče kot spomenik časa širjenja planinstva v naših krajih pripovedujejo tudi zgodbe o tekmovanju med narodi.
Zadnjih nekaj ur so bili okoli naju le sneg, mogočne stene, sonce, tišina in imena, ki jih je skalnim razčlembam nadel človek - Jugova grapa, Kačji jezik, smer Bučer-Kristan. Ko sva se vzpela na škrbino, je pogled najprej odplaval v Veliko Dnino, potem pa proti Kotlom in ga prav nič ni ustavilo. Sprašujem se, kakšne sledi bo v gorah pustil naš čas in kaj bodo te sledi sporočale naslednjim generacijam.
Sama sem vsem predhodnikom, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je naš gorski svet ohranjen tak, kot je, neizmerno hvaležna. Da je marsikje še vedno divji in prvinski. Da je treba vsaj takrat, ko si tam, prevzeti odgovornost za svoje odločitve in dejanja, da omogoča iskanje osebnih meja in virov moči. Da je mogoče srečati divjo žival, ki ti s svojimi vlažnimi očmi nastavi ogledalo. Da je mogoče najti kotičke, kjer ni sledi človeka. Slovenski košček Alp ni neskončno velik, je pa neskončno veliko idej, kaj vse bi z njim lahko počeli.
Prejšnje generacije so nas s svojo zapuščino postavile pred težavno nalogo - ohranjati gore še naprej, za tiste, ki še pridejo. Pa ne samo zato, da bodo v takrat morda še hitrejšem tempu življenja lahko zbežali v gorski mir.
Potrebovali bodo tudi možnost, da se ubadajo s podobnimi vprašanji kot mi. Spet in spet se bodo morali odločati, tehtati, se spraševati o pravih vrednotah in ohranjati zdravo pamet. Potrebovali bodo dovolj divjine, da bodo o teh stvareh lahko razmislili, tako kot razmišljamo mi sedaj.
Zato bi bila najbolj zgovorna sled za nami - odsotnost sledi. O nas bi povedala to, da vemo, kako pomemben je divji gorski svet, kjer ni vse na pladnju ponujeno.
V krnici Pod Srcem sva s smučkami na hrbtu spet ujela markirano pot in se odpravila proti dolini. Adijo, divjina, pa zdrava ostani!
Tina Leskošek