Večer, Maribor - Tadeja Toplak: Razmere na področju uporabe naravnega okolja bodo letos enako slabe ali še slabše kot lani, pravijo v Forumu za Pohorje.
Vožnja z motornimi sanmi dela ekološko škodo, ki jo dokazujejo zvoženi tereni na Mariborskem Pohorju, Rogli, Kopah. Govorijo o poškodovanem drevesnem lubju in polomljenih smrekovih vejah, o desetletja starem ruševju, ki ga je uničila ena sama vožnja s sanmi. O razdrtih mravljiščih, ki sicer služijo kot pokazatelj ohranjenosti okolja. Onesnažuje se, izpuhi gredo v sneg in se spirajo tudi v vodovje vodozaščitenih območij Šumika in Lovrenških jezer. Nujna je presoja vpliva na okolje, poudari predsednik združenja za trajnostni razvoj Forum za Pohorje Danilo F. Križman. Izpostavi še grde sledi nekajletne uporabe prog tako imenovanega bike-parka, ki tečejo od Bellevueja do spodnje postaje Vzpenjače. Adrenalinski spusti s kolesi pri visoki hitrosti puščajo za seboj razrita tla, korenine so povsem oguljene, kolesa pri spustu izruvajo kamenje, da postaja podobno kamnolomu. Tudi na črno postavljeni objekti, skakalnice, vodna zajetja, kjer se nenehno utapljajo živali (pred leti tudi človek pri reševanju svojega psa), niso nič novega. Še spomenik talcem na Ledini služi za start proge za motokros. Vožnja v naravi vedno povzroči škodo v obliki hrupa, izpuha (pri uri vožnje s sanmi je toliko izpustov, kot če bi avtomobil s katalizatorjem prevozil 50 tisoč kilometrov), stresa za rastline, živali in ljudi. Škoda na podrasti se po oceni gozdarjev popravlja kar nekaj let.
Zakonodaja ni slaba, a je nihče ne izvaja
Razmere na področju uporabe naravnega okolja na Pohorju bodo letos enako slabe ali še slabše kot lani, pravijo v združenju. Za delo njihovih članov (357 jih je), ki ne le da prostovoljno okoljevarstveno delujejo, pač pa to počnejo tudi z lastnimi finančnimi vložki, kaže Mestna občina Maribor po besedah predsednika veliko posluha. Med projekti, ki so jih izvedli, so februarja tudi prvič tajno sodelovali s policijo na območju od Kop do Bellevueja. Okoli 40-krat so sodelovali z inšpektorji, rezultat dela pa je več kot 300 ovadb. Pripravljajo se tudi na sodelovanje z okoljevarstvenimi organizacijami in podobnimi, ki delujejo na področju trajnostnega razvoja. "Prizadevamo si, da bi po avstrijskem vzoru v parlament spravili zakon, ki bi s ciljem, da se definira, kaj je kriminalno dejanje, urejal uporabo terenskih vozil. Bolj kot z varstvom okolja se tako ukvarjamo z ustavovarstvenim vidikom. Na Pohorju se lahko vozite s čimer koli in kadar koli, brez zavarovanja ali vozniškega dovoljenja, motorne sani ali štirikolesnike pa, v posmeh policiji, še propagirajo na plakatih. Kljub zakonu o ohranjanju narave, zakonu o gozdovih, zakonu o varnosti cestnega prometa ali zakonu o planinskih poteh se uporablja le uredba o uporabi vozil v naravnem okolju, ki kršitelja oglobi z le 40 evri. Po dediščini prejšnje vlade ostaja vožnja z motornimi sanmi v turistični ponudbi, policija pa je okoren sistem brez opreme (edine zastarele sani, ki jih imajo v uporabi za nadzor celotnega Pohorja, jim je odstopil upravljavec smučišč na Rogli)," je razlagal Križman. Varuh gorske narave Darko Lorenčič iz odbora za varstvo narave Podravja pri Planinski zvezi Slovenije doda: "Pri iskanju rešitve ugotavljamo, da naša trenutna zakonodaja ni tako slaba. Problem je v tem, ker je nihče ne izvaja, državni organi pa se izgovarjajo drug na drugega. Bojim se, da nova zakonodaja, ki jo pripravlja ministrstvo za okolje in prostor, v zvezi z vožnjami v naravi ne bo ničesar rešila. Nadzora dejansko ni, policija nima tehničnih sredstev zanj, uporabljajo se zakoni z najmilejšim kaznovanjem, čeprav obstajajo tudi drugi, po katerih bi na kršitelje lahko vzgojno vplivali."
Tadeja Toplak