Večer, Reportaže, ljudje - Jože Jerman: Mladi ris Mihec zaenkrat vztraja v Sloveniji.
Mladi ris Mihec se najraje zadržuje v dinarskih gozdovih pod Snežnikom in sploh ni takšen potepin, kot je, tako predvidevajo strokovnjaki raziskovalci iz Oddelka za biologijo Biotehnične fakultete v Ljubljani, njegova mama Dina, ki je nenehno na poti. Tudi ona ima ultralahko telemetrično ovratnico, s pomočjo katere jo sledijo. In so ugotovili, da je v zadnjem času potovala od Snežnika v okolico Čabra na Hrvaškem, nakar je prišla nazaj v Slovenijo in na Veliko goro v bližini Kočevske Reke, nakar jo je spet mahnila na rob Kolpskih sten in prek Čabranke in vse do predmestja Reke. Danes je spet na poti nazaj v Slovenijo. Ni čudno, pravijo strokovnjaki, da ima samo petnajst kilogramov.
Risa Mihca, ki se je v nastavljeno past ujel nekaj dni pred novim letom, so strokovnjaki ob pomoči članov lovske družine Kozlek in poklicnih lovcev iz lovišča s posebnim namenom Jelen uspavali, pregledali, če ima kakšne poškodbe ali bolezni, ga izmerili, odvzeli vzorec za genetiko in ga opremili s telemetrično ovratnico. Nato je odšel v gozdove pod Snežnikom, kjer živi dinarska populacija risov, ki je med najbolj ogroženimi v Evropi. Število risov je v zadnjih petnajstih letih v Sloveniji drastično upadlo in zato je ris spet najbolj ogrožena vrsta sesalcev pri nas. V nekaterih delih Slovenije ga ni več. Njihovo zadnje bivališče so gozdovi pod Snežnikom. In tam so Dinko, Snežko, Tisa, Luna, Dina, Ivek in Koko in zdaj še Mihec.
Rise najbolj ogroža parjenje v sorodstvu, saj so vsi potomci šestih živali, ki so jih v naše gozdove ponovno naselili leta 1973, in pa divji lov. Ris ne pozna meja, zato se je marsikateri odpravil naprej proti Hrvaški, kjer so ga že zaščitili, in tudi naprej proti BiH. Tam pa še ni zaščiten, zato je marsikateri končal pod streli divjih lovcev. Dejstvo je, da je kar precej lovcev proti risom, češ,da jim uničujejo njihov najpogostejši plen, to je srnjad. In spet je dejstvo, da te rise, ki so še, spet najbolj varujejo lovci - predvsem tisti, ki se zavedajo, kaj za biotsko raznovrstnost pomenijo te velike zveri.
Se bo Mihec dolgo zadrževal pod Snežnikom, se vprašujejo raziskovalci, kajti znano je, da en evrazijski ris (Lynx lynx) potrebuje za preživetje kar 30.000 hektarjev površine? Podatki prihajajo vsak dan, vsakih nekaj ur. Pa ne samo ti, kje se ris trenutno nahaja, ampak sporoča tudi podatke o njegovi aktivnosti, temperaturi in še čem. Mihec si torej išče teritorij, kjer bo gospodar.
Jože Jerman