Geologija 47/2, 2004 - Lojze Budkovič, Tomaž Budkovič, Janez Rozman,
Andrej Rožič: V članku so predstavljene fotografije in kratek opis velikega podora v južni steni Punte Thurwieser - kota 3657 m – v Ortlerjevi skupini, ki so ga opazovali bohinjski planinci 18. septembra 2004.
Povzetek
V članku so predstavljene fotografije in kratek opis velikega podora v južni steni Punte Thurwieser - kota 3657 m - v Ortlerjevi skupini, ki so ga opazovali bohinjski planinci 18. septembra 2004. Gre za redke dokumentarne posnetke geološkega dogodka, kakršni oblikujejo sedanjo podobo Alp.
Abstract Photos and short description of a large rockfall in the south rock wall of Punta Thur-wieser - 3657 m - in the Ortler group are presented. They belong to the very rare authentic documents of geological events reshaping the current topography of the Alps.
UVOD
Skupina alpinistov iz Bohinja se je septembra 2004 mudila v skupini Ortlerja v severni Italiji. 18. septembra, ob 13. uri 43 minut so z vrha Monte Cevedale prisostvovali zelo redkemu naravnemu dogodku - velikemu podoru v južni steni vrha Punta Thurwieser, ki se je niže prelevil v podorni tok. Ob jasnem vremenu in zelo dobri vidljivosti so fotografirali celoten potek podora. Ker gre za geološki dogodek, kakršni oblikujejo podobo Alp, smo se odločili te posnetke, ki predstavljajo izredno redkost, objaviti v Geologiji. Masiv Punte Thurwieser sestavlja zgornjetriasni dolomit. Po ustni informaciji prof. dr. Giovannija Croste Tomažu Budkoviču, naj bi se podrlo med 1,4 do 4,5 milijonov kubičnih metrov kamninskega materiala.
OPIS DOGODKA
Dogodek so opazovali Bohinjci: Drago Dobravec, Andrej Rožič, Janez Rozman, Tone Šest in Lojze Budkovič. Poleg njih so bili prisotni še trije Luksemburžani. Lojze Budkovič je dogodek opisal s sledečimi besedami: V prečudovitem sobotnem jutru, 18.9.2004 smo se spuščali s sedla Cevedale proti Konigsspitze. Mogočna soseda Ortlerja je bila že dolga desetletja moja neuresničena zelja. Ožarjena z jutranjim soncem je ponosno razkazovala svoje strme stene. Za pristop smo si izbrali najlažjo smer s sedla Konigsjoch. Po prečenju širokih melišč nestabilnega grušča smo le prišli do ledenika. Dohiteli smo dva Tirolca s podobnimi načrti. Zaradi varnosti smo se navezali. Sneg je bil sprva pomrznjen, vendar so ga močni sončni žarki pričeli mehčati. Prijetna toplota je »oživela« tudi vstopni ozebnik na sedlo. S stene in strmega ledišča se je pričelo valiti zapadno kamenje. V takih razmerah je bilo tveganje nesmiselno. Težko se je bilo odpovedati vrhu. Za tolažbo smo prečili ledenik in se udobno namestili v razpadajoče ostanke stavb italijanskih položajev iz prve svetovne vojne. Po okrepčilu smo se vračali proti sedlu Cevedale. Pri koči Casatti smo malo počivali in se odžejali, kajti sonce je neusmiljeno pripekalo. Vstopili smo v dobro uhojeno gaz proti vrhu Cevedaleja. Dan je bil resnično božanski. Z višino se je širilo obzorje. Uživali smo v pogledih na znane in neznane gore. Okoli 13.30 smo stopili na vrh, kjer je bila še skupina treh Luksemburžanov. Vrh je razširil pogled še na Dolomite. V daljavi so se skrivali snežaki Bernskih Alp. Ozračje je bilo mirno in prijetno toplo, le v predelu Ortlerja smo občasno slišali padajoče kamenje. Z daljnogledom smo v predelu stene Punta Thurwieser opazili valeče bloke in »čuden« plavkast dim. Sprva prekinjajoče bobnenje je postalo stalno. Okoli 13:43 pa smo bili priče presenetljivemu dogodku. Ogromen skalni steber se je ob zamolklem bobnenju pričel podirati. Velikanski balvani so se kot za šalo drobili v črn oblak, ki se je valil v dolino. Dogodek smo opazovali z začudenjem. Se sreča, da sta ga Janez in Andrej opazovala tudi skozi objektiv. Steber se je podrl v slabih 10 sekundah. Oblak dima, ki je spremljal podor se je z veliko hitrostjo gibal proti dolini. Spominjal me je na bruhajoči vulkan. Po kakih 10 minutah se je podor pričel umirjati. Ko se je meglica zdrobljene kamnine nekoliko raztegnila, je v steni zeval ogromen odlom z jasno vidno odlomno ploskvijo. Občasno so padali še posamezni kosi kamnine. Sprva črn in sivkast oblak je izgineval v rumenkasto meglico. Šibek južni veter jo je preko grebena potegnil nad Sulden. Meglica je bila na višini okoli 3500 m in se je raztegnila na nekaj kvadratnih kilometrov. Ob povratku smo na tej višini zaznali vonj po zdrobljeni kamnini, v nosu pa smo začutili prah. V dolgih letih potikanja po gorah še nismo videli tako veličastnega in presenetljivega prizora ... Podor v južni steni Punta Thurwieser (PDF)