URSZR: Pri reševalcih in drugih, ki delujejo na terenu v zahtevnih pogojih in slabih vremenskih razmerah, se po dolgotrajnem delu lahko pojavi izčrpanost od napora ali drugih situacij. Nekaj nasvetov ...
... za ukrepanje med in po intervenciji ob stresnih dogodkih je po priročniku Psihosocialna podpora in pomoč ob travmatskih dogodkih povzela dr. Andreja Lavrič, Izobraževalni center za zaščito in reševanje Ig.
Ukrepi med intervencijo
Nasveti za operativno osebje
1. Skupaj z enim ali dvema tesnima sodelavcema razvijte »sistem kontrole«. Dogovorite se, da boste pazili drug na drugega glede svojega delovanja, simptomov utrujenosti in stresa. Sodelavcu povejte, kako lahko ugotovi, da ste preutrujeni (»Če začnem delati to ali ono, mi reci, naj si vzamem odmor«).
2. Podpirajte drug drugega! Prisluhnite drugi osebi glede tega, kaj čuti. Jeze in agresivnosti ne jemljite osebno. Izogibajte se kritiziranju drug drugega, če to ni potrebno. Spodbujajte drug drugega kot športni tim: »Dobro opravljeno!«, »Dajmo zdaj!«. Potrepljajte drug drugega po rami, ponudite pijačo ali prigrizek itd.
3. Kadar je potrebno dolgo čakanje, si omislite ustrezno aktivnost.
4. Poskušajte jesti večkrat in manjše obroke.
5. Humor lahko zmanjša napetost in nas sprosti. Vseeno pa bodite pozorni na primernost pripovedovanja šal.
6. O sebi razmišljajte pozitivno: »Dobro bom opravil«, »Uporabil bom svoje znanje/spretnosti«.
7. Od časa do časa globoko dihajte; globoko vdihnite, za nekaj sekund zadržite dih in počasi izdihnite.
8. Počivajte vsakič, ko opazite, da se zmanjšuje vaša učinkovitost ali pa če vas na to opozori sodelavec ali nadrejeni.
Nasveti za nadrejene in poveljujoče
1. Osebje redno obveščajte o tem, kaj se dogaja. Negotovost povzroča stres. Celo informacija, da ni dodatnih informacij, je pomembna informacija!
2. Najboljši način za preprečevanje in zmanjšanje stresnih odzivov je, da jih odkrijemo in obravnavamo v zgodnji fazi.
3. Redno preverjajte stanje svojega osebja; vprašajte »Kako si? Kako gre z delom?«. Primerjajte verbalni odgovor s telesno govorico osebe in učinkovitostjo opravljanja nalog. Včasih lahko dobite odgovor »Čisto v redu sem«, čeprav pri osebi, ki jo sprašujete, lahko opazite več znakov stresa.
4. Delo organizirajte tako, da osebje kroži med nalogami, ki so bolj ali manj stresne. Če je možno, omejite čas dela na bolj stresnih nalogah na največ eno uro na osebo.
5. Poskrbite, da si operativno osebje vzame odmor, če se učinkovitost zmanjšuje. Če je potrebno, jim to ukažite. Poudarite, da je posameznikova sposobnost delovanja zmanjšana in da potrebujete njegovo popolno delovno zmogljivost.
6. Če je mogoče, poskrbite, da bodo med odmori na voljo:
- stranišča in prostori za umivanje,
- miren kraj za počitek (za sedenje ali ležanje),
- hrana in pijača,
- zaščita pred slabim vremenom, suha oblačila itd.,
- možnosti za pogovor o izkušnjah.
Ukrepi po intervenciji
Nasveti za vse operativno osebje
1. »Zmanjšajte pritisk.« To lahko storite spontano ali organizirano takoj po nalogi, npr. ob skodelici kave. Pomembno je, da je vzdušje pozitivno in vzpodbudno. Nikogar ne kritizirajte zaradi njegovih/njenih občutkov ali dela. Drug drugemu povejte, kako ste doživljali intervencijo (organiziran razbremenilni pogovor po nalogi je opisan v nadaljevanju).
2. V prvih dneh po intervenciji se skušajte primerno sprostiti, jesti in naspati.
3. Poskušajte se hitro vrniti v vsakodnevno rutino.
4. Vrnitev k lastni družini je po delovanju ob katastrofi lahko težavna. Povejte svojim doma, kaj se je zgodilo, kaj ste videli, kaj ste počeli. V ponazoritev svoje zgodbe lahko pokažete slike, video posnetke ali časopisne izrezke. Spodbujajte družinske člane, da vam povejo, kaj se je dogajalo med vašo odsotnostjo; tudi oni želijo opisati svoje izkušnje.
Nasveti za nadrejene in poveljujoče
1. Pohvalite svoje sodelavce in jim priznajte njihove napore. Priporočljivo je, da naredite to osebno. Osebju, ki ni sodelovalo na prizorišču, ampak je delalo »doma«, je treba prav tako dati priznanje za njihove napore; njihovo delo je bilo prav tako pomembno.
2. Za vse operativno osebje organizirajte pogovor po nalogi / razbremenilni pogovor.
3. Če posameznik kaže močne simptome stresa ali če ti simptomi trajajo več kot en mesec, mu svetujte, naj poišče strokovno pomoč. Pomembno je, da se zavedamo, da to ni nikoli znak slabosti, temveč zgolj pokazatelj, da je dogodek močno vplival na tega posameznika.
Podpora operativnemu osebju – pogovor po opravljeni nalogi / razbremenilni pogovor
Razbremenilni pogovor se opravi kmalu po dogodku in pogosto ga vodi tisti, ki je organiziral delo zadevne skupine ali druge osebe posebej usposobljene zanj. Razbremenilni pogovor je srečanje, ki ga za svoje delavce organizira neposredno nadrejena oseba in ima za cilj zmanjšati znake stres po zahtevni nalogi interveniranja ob hujšem travmatskem dogodku.
Cilj razbremenilnega pogovora je posameznikom omogočiti zmanjšanje močnih neprijetnih čustev, ki jih doživljajo, in povečanje intelektualne jasnosti, razumljivosti, ko gre za intervencijo in njen izid. Za zadevno organizacijo je cilj okrepiti pripadnike skupine in enotnost skupine, da se izboljša pripravljenost skupine za prihodnje intervencije.
Kdaj in kje naj poteka razbremenilni pogovor?
Bistveno je, da se razbremenilni pogovor izvede, ko je bilo osebje izpostavljeno večjemu stresu, na primer:
- v situacijah, ko je bilo poškodovanih veliko ljudi;
- če so vključeni otroci;
- ko je bilo tudi reševalno osebje izpostavljeno nevarnosti ali je bilo prizadeto zaradi smrtno ponesrečenih sodelavcev;
- dogodki, o katerih so obširno poročali mediji.
Razbremenilni pogovor moramo izvesti čim prej po zaključku naloge, v primernem prostoru na običajnem delovnem mestu, npr. v učilnici ali sobi za osebje. Oseba, ki organizira delo skupine, naj prevzame pobudo pri vodenju razbremenilnega pogovora. Odmaknjenost je pomemben del fizičnega okolja, v katerem izvajamo razbremenilni pogovor. Izberite prostor brez telefona in kjer drugi ljudje ne morejo prihajati in odhajati.
Po težjih intervencijah naj razbremenilne pogovore izvedejo zaupniki – poklicni gasilci usposobljeni za to ali psihologi Službe za psihološko pomoč Uprave RS za zaščito in reševanje.
Nasveti so prirejeni po priročniku Psihosocialna podpora in pomoč ob travmatskih dogodkih, Gerry Larsson in Lars Osterdahl, 1996, Karlstad: Švedska reševalna agencija.