Finance – Marjana Virant: Ob 150. obletnici rojstva Juliusa Kugyja
Spomenik Juliusa Kugyja v Trenti, kjer bo v nedeljo slovesnost ob 150. obletnici njegovega rojstva, gleda proti eni najljubših Kugyjevih gora, Jalovcu. Ob jubileju je izšel tudi ponatis njegove knjige Iz mojega življenja v gorah.
Juliusu Kugyju, največjemu gorniku svojega časa in pisatelju, ki je ljubezen do gora znal preliti v pisano besedo in jo tako deliti tudi z drugimi občudovalci gora, se bodo ob 150. obletnici njegovega rojstva jutri in v nedeljo poklonili v Trenti.
Velikega alpinista, ki je bil tudi glasbenik in botanik, mnogi upravičeno imenujejo poet slovenskih gora, do katerih je čutil neznansko privlačnost in ljubezen. Konec 19. in na začetku 20. stoletja je v Julijskih Alpah opravil gorniške podvige, ki vedno znova navdušujejo generacije slovenskih in evropskih ljubiteljev gora, ter jih popisal v svojih knjigah in tako tudi širši evropski javnosti predstavil enkratne lepote naših gora.
Iz mojega življenja v gorah
Pri Planinski zvezi Slovenije so ob Kugyjevem jubileju izdali ponatis prve in najpomembnejše Kugyjeve knjige Iz mojega življenja v gorah, ki je leta 1937 v slovenskem prevodu Mire Marko Debelak izšla pri Planinski matici, in dodali faksimile pisem med Kugyjem in Debelakovo, iz katerih je razvidno, kako se je Kugy, ki je pisal v nemščini, zanimal za potek prevoda svojega dela v slovenščino. Sicer pa je planinski sen štirih desetletij obiskovanja gora, kjer opisuje tudi svoje podvige v drugih predelih Alp, Kugy izdal v sedmih knjigah.
Slovenske gore list
Čeprav je Kugy pisal v nemščini, pa raziskave rodbinskega debla potrjujejo, da je bil slovenskega rodu tako po materini kot po očetovi strani, čeprav se je osebno počutil svetovljanskega Tržačana, duhovno pa je sodil v nemški kulturni krog.
"Kot Slovenca moramo Kugyja še bolj častiti in uporabiti pri promociji Slovenije. Julijske Alpe so po zaslugi njegovih zapisov postale mednarodno prepoznavne in enakovredne v segmentu celotnih Alp," poudarja predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar. "Za današnji čas je Kugy pojem Evropejca, ki spoštuje različnost in drugačnost. Veliko je pripomogel tudi k temu, da smo se s srečanji treh dežel, Avstrije, Italije in Slovenije, ki jih planinci prirejajo že skoraj tri desetletja, poenotili glede varovanja Alp, standardizacije, programiranja poti in reda v gorah," še dodaja Ekar.
Trentarji so bili prvi gorski vodniki na naših tleh
"Kugy je bil tisti, ki je ime doline Trente ponesel v svet. Zato smo imeli Trentarji turizem v smislu gorskega vodništva razvit že pred prvo svetovno vojno. Prav po zaslugi Kugyja so bili trentarski gorski vodniki tako poznani in še danes veljajo za prve gorske vodnike na naših tleh," pomen Kugyja za Trento pojasnjuje vodja Informacijskega središča Triglavskega narodnega parka v Trenti Marko Pretnar.