Nepalsko-kitajska mejna točka Lapči v Dolakhi je ponovno odprta za prebivalce Lapčija. Omogočeno je trgovanje na tibetanskih trgih.
Vas Lapči v okrožju Dolakha meji na kitajsko avtonomno regijo Tibet. Približno štiriletno zaprtje meje zaradi pandemije covida je močno prizadelo lokalno gospodarstvo, ki je bilo odvisno od čezmejne trgovine. Kitajske oblasti so mejo znova odprle prejšnji mesec. Avtor fotografije: LAPCHI GUMBA
PROVINCA BAGMATI
Ponovno odprtje meje s Tibetom prinaša olajšanje nepalskim vaščanom
Kedar Shiwakoti
Domačini vasi Lapči v Dolakhi v oddelku 1 podeželske občine Bigu blizu meje med Nepalom in Kitajsko so si oddahnili, potem ko so kitajske oblasti prebivalcem obmejne vasi olajšale gibanje čez mejo.
Domačini so lahko prešli v Tibet, da bi trgovali s svojim blagom na trgih čez mejo, potem ko so kitajske oblasti 30. septembra odprle mejo za prebivalce Lapčija.
Domačini Lapčija redijo jake in proizvajajo izdelke iz jakovega mleka za prodajo na tibetanskih trgih čez mejo. Od zaprtja meje leta 2019 med pandemijo covida domačini niso mogli prodajati svojega blaga na tibetanskem trgu, kar je močno znižalo njihove prihodke.
Trgovina na trgu Tashighang je glavni steber domačinov Lapčija. Močno se zanašajo na tibetanski trg za trgovino in vsakodnevne potrebščine, od hrane do drugih gospodinjskih potreb. Od nepalskih oblasti so zahtevali, naj odprejo diplomatske kanale s Kitajsko, da bi odprli mejo z Lapči.
Po besedah 44-letnega Šerpe Temba, lokalnega prebivalca Lapčija, so domačini, odkar je prehajanje čez mejo lažje, prodali več kot 350 telet jaka in okoli 12.000 kg masla na tržnici Tashighang v Tibetu.
»Po skoraj petih letih smo šli na tržnico Tashighang, da bi prodali telička jaka in jakov ghi,« je povedal Temba, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s tibetanske tržnice. »Trg se je spremenil. Veliko je napredka. Prodali smo nekaj ghija in goveda ter kupili hrano, kot sta žita in sol. Nikoli ne moremo biti prepričani, kdaj bodo oblasti znova zaprle mejo.«
Po besedah Tembe so kitajske oblasti olajšale mejno gibanje za domačine na obmejnih območjih, da bi od nepalskih trgovcev kupovali jakova teleta in jakove mlečne izdelke in zadovoljili povpraševanje po njih na tibetanskem trgu. »Uspelo nam je ustvariti nekaj prihodkov, vendar se je tržna cena naših izdelkov znižala. Prej smo jakov ghi prodajali za 1600 Rs na kg, tokrat pa nismo mogli dobiti več kot 1400 Rs. Prodali smo teleta jaka za 5000 Rs, kar je manj od cene, ki smo jo prejeli pred pandemijo,« je dejal Temba.
Karma Šerpa, 49-letni moški iz vasi Lapči, je dejal, da vaščani niso mogli prodati vseh jakov, ki so jih gojili za prodajo. »Za prodajo smo imeli pripravljenih več kot 700 jakov. Prodali smo le polovico,« je dejal Karma.
Na območju Lapči sta dva mejna stebra - steber številka 55 in 56. Domačini iz Lapčija potrebujejo uro in pol, da od meje dosežejo Chupsang v Tibetu. Od tu je tri ure vožnje z avtobusom do tržnice Tashighang. Kitajska vlada je mejo zaprla po potresu leta 2015, vendar so jo pozneje odprli za prebivalce obmejnih vasi. Meja je bila znova zaprta leta 2019. Dolgotrajno zaprtje meje je otežilo življenje prebivalcem obmejnih nepalskih vasi. Večina Lapčanov se je že preselila drugam v iskanju drugih virov dohodka.
V vasi je bilo prej 48 gospodinjstev z okoli 150 ljudmi. Zadnje čase je ostalo le okoli 12 do 13 družin. Domačini Lapčija so morali hoditi dva dni, da so prišli do Lamabagarja v oddelku 1 Biguja in kupili nujne prehrambene izdelke. Za prevoz blaga v vas so morali plačati do 140 Rs na kg. Karma je povedala, da so se nekateri domorodci iz vasi že začeli vračati po odprtju meje.
Karma navaja težave pri prodaji svojega blaga na nepalskih trgih glede na geografske težave in oddaljenost. Pravi, da bi se vrnili v Tashighang, če bi lahko prodali več jakov in jakovega masla.
»V Tashighang se bomo vrnili, če bo več povpraševanja po naših jakih in izdelkih iz jakovega mleka,« je dejal Karma. »Meja se lahko kadar koli zapre, zato poskušamo trgovati čim več. Na zalogi imamo več jakovega ghija, tako da bomo šli znova, če se povpraševanje v Tashighangu poveča.«
Po mnenju Karme si domačini iz Lapčija in Tashighang delijo več kot le trgovinske odnose. »Večina družin ima sorodnike na tibetanski strani. Nekateri so se tja odpravili, da bi srečali svojce. Med prebivalci obeh vasi so se skozi zgodovino sklepale poroke in podobnosti najdemo tudi v naših kulturah. Zato je pomembno, da ostane meja odprta za gibanje v korist ljudi z obeh strani.”
Po besedah glavnega okrožnega uradnika Komala Prasada Dhamale so kitajske oblasti za zdaj dovolile prehod v Tibet le domačinom Lapčija. »Pisali smo kitajskim oblastem, naj uradno odprejo mejo za čezmejno gibanje ljudi na obeh straneh. Za zdaj je mejno gibanje sproščeno le za krajane,« je dejal. »Kitajske oblasti smo obvestili o finančnih težavah, s katerimi se soočajo domačini zaradi zaprtja meje. Vendar je to le začasna rešitev. Prizadevamo si, da bi meja ostala odprta, kot je bila pred pandemijo."