Savinjske novice - Marija Šukalo: Čitalniški večer z Matevžem Lenarčičem
Člani Kulturno-umetniškega društva Utrip so v Poljanah pripravili Čitalniški večer. Gost srečanja je bil diplomirani biolog Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji. Z mojstrom fotografije, avtorjem večih fotomonografij in prvim človekom, ki je z ultra lahkih letalom obletel svet, se je pogovarjal moderator Jože Tlaker.
Raje v hribih kot predavalnicah
Otroška leta je Matevž preživel v rodnih Trbovljah ob mami učiteljici, ki je vodila planinski krožek. Tako sta z bratom Markom ob sobotah z njo pogosto hodila na različne planinske pohode. Nato so prišla gimnazijska leta, za katera je Matevž povedal, da so bila živa groza v njegovem življenju: »Nalogo je bilo potrebno točno tedaj pisat´, ko so rekli, učit´ tedaj, ko so rekli, in navadno si bil vprašan točno tedaj, ko se nisi nič naučil. Kar nekaj je bilo takih učiteljev, ki so mi grenili življenje,- je bil duhovit Lenarčič, žena Katarina pa ga je zbodla, da se je za študij biologije odločil prav zaradi njene mame, ki je poučevala ta predmet.
Čas, prebit na fakulteti, je lažje prenašal: »Na predavanjih si bil ali pa te ni bilo, si šel na izpit ali pa ne, si ga naredil ali pa tudi ne in si ga ponavljal. Zato se je temu primerno tudi študij zavlekel, saj sem tedaj raje kot v predavalnici bil v hribih. Faks me je videl le na vajah,« se je hudomušno muzal človek, ki ga je pot na Rečico prinesla »silom prilike«, saj sta z ženo dokončala hišo njenih staršev.
S fotoaparatom na vse poti
Ljubitelj narave in gora je v obdobju »plezalstva« izgubil zelo dobrega prijatelja Nejca Zaplotnika, ki se je ponesrečil v gorah. Tragična smrt je bila Lenarčičeva prva izkušnja s smrtjo in velik šok. V spomin nanj je svoje izkušnje in doživetja s patagonijskih vrhov popisal v knjigi Smisel in spoznanje. Leta 1988 je prejel literarno nagrado Nejc Zaplotnik.
Njegova prva redna služba je bil tedanji Zavod za spomeniško varstvo v Celju, kjer se je ukvarjal z ekologijo in pripravljal temelje za ustanovitev krajinskih parkov Golte, Logarska dolina.
Fotoaparat je njegov stalni spremljevalec že od njegovega plezalnega obdobja. Prepričanje namreč, da je človek nečim mo bitje in tisto, kar počne, želi pokazati tudi drugim prav zaradi svojega potrjevanja in dokazovanja ter zaradi odziva okolice na to, kar počne. Kljub temu je avanturist Lenarčič prepričan, da je pot pomembnejša od cilja. »Vsi cilji, ki si jih človek zada, ga samo obremenjujejo, saj jih želi uresničiti za vsako ceno in potem izgubijo svoj čar. Pomembnejša je pot, tudi uživanje v pričakovanju uresničitve tega cilja. Pomembnejši je trenutek, ki ga živimo, sedaj in tu.«
Ujeti pogledi ptic
Rečičani Lenarčiča poznajo kot izkušenega letalca, le redki pa vedo, da je pilot postal spletom okoliščin. Sprva se je namreč ukvarjal z jadralnim padalstvom in prvi let z inštruktorjem ga je navdal s strahom. A veliko število ur in občutek svobode, ko je lebdel pod ali nad oblaki, je pripomoglo tudi k odločitvi, da se poda na fotografsko pot na Kamčatko. Pot na Kamčatko se je spreobrnila v pot okrog sveta. O svoji veliki avanturi, spletu pustolovščin, je izdal tudi knjigo, ki jo je naslovil Okrog edinega sveta. Na poti je veliko fotografiral in dela objavil v istoimenski fotomonografiji.
Sledila je še zbirka fotografij Alp pod naslovom Alpe - kot jih vidijo ptice, v začetku letošnjega marca pa še Slovenija izpod neba.
Sedaj Matevž Lenarčič ob družini, ki je pripomogla k temu, da je vse do sedaj zastavljene cilje tudi dosegel, malo »počiva« in dela načrte za prihodnje, a jih v večeru, kjer je razgrnil delček lepot sveta, Alp in Slovenije, ni želel razkrivati.
Marija Šukalo