Matjaž Čuk: 6. novembra 2012, (70.) etapa Pasgaon (1675 m) - Bhujung (1690 m)
Ne prijatelj. Ne bo šlo!
... me ne bi zjutraj presenetil lično napisan račun, v meni domači angleščini. Na njem piše: dal bhat 300 rupij, čang 160 rupij, postelja 250, ... skupaj 1390 rupij!
Halo?!?
Dal bhat kot v visoko prestižnem turističnem centru Manang? Nesramno draga skromna postelja brez vsega za 250 rupij, skodelica čanga kar 160 rupij??? Tudi vodič zavija z očmi in zmiguje z glavo – za dal bhat so mu zaračunali le malo manj kot meni, postelja pregrešno draga za domačina ...
Ne prijatelj. Ne bo šlo!
Redkokdaj sem razočaran v nepalskih domovih. Zelo spoštujem, da so me pripravljeni sprejeti, nahraniti in prenočiti, tudi zamižim na obe očesi, če so kje cene višje od običajnih. A tole je bilo pa preveč. Osmič sem v Nepalu in zelo dobro vem, koliko kaj stane in kje so tiste zgornje meje odstopanja, ki so še v okvirih sprejemljivega in dobrega okusa.
Gospodar, ki mu prijazno omenim, da so njegove cene na ravni imenitnih turističnih hotelov visoko v kraljestvu Annapurn in da za to raven nima ne certifikata, niti opravljenih tečajov in ne menujev, je kar naenkrat postal precej manj zgovoren. Po dolgem molku izdavi, da so cene po vseh okoliških vaseh enake, da vsem turistom – le kolikim – zaračuna enako in da se še nihče ni pritožil. Lakomni fant je po "nevemkolikšnem" času dobil turista v svojo pest in sedaj si ga želi pošteno privoščiti. A ni naletel na pravega.
Prav hitro ga ni več, izgubil se je nekam v hišo.
Sedaj se pogajava z dekletom, ki naju je pripeljalo v hišo. Ponudim ji 1000 rupij, več kot dovolj za tisto, kar so mi tu dali. Dekle se takoj strinja. Sežemo si v roke in odhajava naprej. Spor je zglajen – grenak priokus ostaja. A to so stvari, ki se na tako dolgi poti dogajajo. Zelo, zelo redko, a se.
Dan je lep, še eden v vrsti in ne bom pustil, da mi ga ta neprijeten dogodek pokvari.
Danes odhajava navzgor. Vzpeti se morava na prelaz, ki loči vas Pasgaon od sosednje Bhujung. Še ena reka si je utrla pot po globoki dolini. Midim Khola, peta in zadnja na poti do Ghan Pokhare. Vzpon je prijeten in poteka v senci po jutranjem hladu. Le malo več kot uro hodiva na 2100 m visoki prelaz, ki mu ne vem imena. Odpre se nama pogled na pogorje Manaslu in na najin cilj, veliko guruško vas Bhujung na drugi strani. Preden se lotiva sestopa si privoščiva kratek počitek. Prvi sončni žarki prijetno božajo še malce zaspano telo.
Nešteto skalnatih stopnic vodi navzdol. Tam, kjer je senca so mokre in spolzke, paziti je treba na vsak korak. Milijoni podplatov so zgladili skrbno zložene kamne. Stopam počasi, res počasi. Moja edina skrb je, da pridem brez nezgode dol.
Danes ob reki ni nobene čajnice. Dobre tri ure sva rabila do tod. Za mostom sedeva in pojeva še zadnji roti, ki ga je spekla moja sestrica Roshni. Nato zagrizeva v strmino. Še enkrat več, strme stopnice. Vroče sonce in počasni koraki. A še zdaleč ni tako hudo kot včeraj. Tristo metrov vzpona z enim daljšim počitkom zmoreva v dobri uri.
Poldne je. Bhujung je velika vas. Več kot štiristo hiš šteje. V eni od njih, ki nosi napis hotel, sva našla najin dom. Po jutranjem neljubem dogodku se malo bojim, kaj bo tu. A strah je odveč. Ličen menu v angleščini že ob prvem bežnem pogledu izdaja, da so tu doma normalni ljudje. Cene so pol nižje od tistih, ki so mi jih želeli zaračunati v vasi Pasgaon. Če bi imel številko tistega priliznjenega lakomneža bi mu povedal svoje, kaj si mislim o tem, da so cene v vseh vaseh enake! Še vedno sem jezen nanj. Sovražim, če me hoče kdo ogoljufati.
Lačna sva. Od zajtrka nisva še nič jedla, zato prosiva naj nama skuhajo dal bhat. Starejša prijazna gospa se takoj loti dela. Malce čez eno sva sita kot boben in zadovoljna. Mama je skuhala odlično kosilo. Zlasti krompir je bil najokusnejši na vsej poti. Prav krompir, čez katerega sem se tolikokrat pritoževal, da ga ne znajo pripraviti. Tokrat je bil mehak, da se je kar topil v ustih, s čebulo, ravno prav začinjen. Njam, njam, slasten – za bogove ...
Popoldne iščem toploto na soncu. V senci je hladno. Najin prijatelj se skriva za oblaki. Kje si prijatelj zdaj, ko te rabim?
Zvečer grem na sprehod po vasi. V pričakovanju in upanju, da bom ujel kakšen lep posnetek vasi ali gore v mehki večerni svetlobi. Nisem razočaran. Tik pred temo se vrnem v hotel.
Večerja je okusna. Zaključek dneva pa še eden tistih, nepozabnih pri preprosti nepalski družini ob domačem ognjišču.
Temu prijetnemu domu prav nič ne paše uradni naziv hotel, ki visi nad vhodom.
Hoja 5 ur. Vreme zjutraj jasno, čez dan delno oblačno, občasno pretežno oblačno, zvečer jasno. Temperatura zunaj 11,5 °C, v sobi 14,6 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v vasi Bhujung (1690 m).
Matjaž Čuk