Članov Planinske zveze Slovenije je vsako leto manj – V primerjavi 2004 z letom 2003 je članov 11% manj – PD šteje povprečno le še 219 članov – Povečanje članstva beležijo le v MDO PD Notranjske
Pregled in gibanje članstva v PZS
Članstvo PZS v letu 2004 v primerjavi z letom 2003
V letu 2004 je bilo v 245 članicah PZS 53.743 članov, ki so plačali članarino. 15 članic PZS ni izkazovalo članstva. Povprečno je vsako društvo štelo 219 članov.
Vsega članstva je bilo v primerjavi z letom 2003 za 11% manj.
Povečanje članstva beležijo le v MDO PD Notranjske (za +3%), v MDO Dolenjske in Bele Krajine so ostali na enaki ravni kot leto poprej, večji upad od povprečja pa imajo v MDO PD Koroške (-26%), MDO PD Gorenjske (-14%) in MDO PD Savinjske (-14%).
V preteklem letu se je število članov povečalo ali ostalo enako kot leto poprej v 75 društvih; društva so pridobila 1676 novih članov.
V kar 155 društvih pa se je zmanjšalo število članov v primerjavi z letom 2003; društva so zgubila v letu dni 8385 članov.
![](http://www.gore-ljudje.net/objave/savenc/0504/pzs-pd_vel.jpg)
Nekateri trendi v gibanju članstva, ki izstopajo v letu 2004 so prisotni že dalj časa.
Za primerjavo so vzeti podatki za 1992, 1996, 2000 in 2004. V tem obdobju je bilo mogoče podatke primerjati med seboj, kljub temu, da so bile prisotne spremembe v regionalni organiziranosti (območja meddruštvenih odborov) in da so se spreminjale kategorije članstva.
2a) Število članov
Od leta 1989 članstvo vztrajno upada.
![](http://www.gore-ljudje.net/objave/savenc/0504/pzs-st_cla.jpg)
Od 1992 do 2004 so planinska društva zgubila 40.654 članov ali 43% vsega članstva. V tem obdobju pa je naraslo število planinskih društev od 183 na 245 (+34%).
2b) Velikost društev
Gibanje števila društev je ena redkih kategorij, ki je v teh statistikah pozitivna. Ob upoštevanju stalnega zmanjševanja števila članov, pa hkratno povečevanje števila društev pomeni, da se drastično zmanjšuje povprečno število članov v planinskem društvu. Leta 1992 je bilo povprečno število članov v planinskem društvu 516, lani pa le še 219.
Drobljenje planinskih društev ponazarja še podatek o številu planinskih društev nad 1000 člani. Medtem ko je bilo leta 1992 teh društev še 24, v njih pa je bilo včlanjenih 45.917 članov oz 49% vseh članov, je bilo 1996 teh društev 17, leta 2000 15, da bi jih bilo v letu 2004 le še 5. Lani je bilo v društvih nad 1000 člani včlanjeno 7.737 članov oz. 14% vseh članov. Ob zmanjševanju planinskih društev z več kot 1000 člani pa narašča število planinskih društev, ki imajo manj kot 100 članov. Leta 1992 je bilo takih društev 39, v njih je bilo včlanjeno 1998 oz. 2% vseh članov. Lani pa je bilo planinskih društev z manj kot 100 člani že 99 in v njih je bilo včlanjeno 4591 članov oz. 9% vseh.
![](http://www.gore-ljudje.net/objave/savenc/0504/pzs-st_cla-pd-graf.jpg)
Gibanje članstva v časovnem obdobju 1992 - 2004
2c)
Struktura članstva
V gibanju članstva je zaznati opazno staranje članstva. Število mladih v vseh letih upada hitreje, zato se posledično članstvo v planinskih društvih stara. Leta 1992 je bilo med vsemi člani planinskih društev še 40% mladih, v letu 2004 je ta delež padel na 31%.
2d) Meddruštveni odbori
MDO Dolenjske in Bele Krajine. Planinska društva so v tem MDO zgubila v dvanajstih letih 2/3 mladih. Leta 1992 so mladi predstavljali 55% vsega članstva, v letu 2004 pa le še 27% vsega članstva.
MDO Gorenjske. V tem meddruštvenem odboru se število planinskih društev ni povečevalo tako kot drugod v Sloveniji. Tradicionalno so v tem meddruštvenem odboru v povprečju največja planinska društva. Povprečno število članov v planinskem društvu je v posameznih letih za 50% do 80% višje od povprečja v Sloveniji. Obenem pa imajo planinska društva tega meddruštvenega odbora tradicionalno najmanjši delež mladih med člani, ki se je gibal od 34% v letu 1992 do 27% v letu 2004.
MDO Koroške. Planinska društva tega meddruštvenega odbora so zgubila poleg ljubljanskega in zasavskega meddruštvenega odbora največ članov v dvanajstih letih. Upad članstva v koroškem MDO pa je najbolj opazen v zadnjih štirih letih, ko se je število članov prepolovilo.
MDO Ljubljane. Planinska društva tega območja so med regijami, ki so zgubila največ članov v dvanajstih letih. Pri tem je upoštevano, da se je območje tega MDO spreminjalo. Obenem je to območje, ki ima tradicionalno majhen delež mladih med vsemi člani (26% v letu 2004)
MDO Kamniško Bistriški. Upad števila mladih je manjši od upada števila vseh članov, zato jih zadnji podatki uvrščajo med regije z nadpovprečnim deležem mladih (36%) med vsemi člani.
MDO Notranjski. Podobno kot planinska društva s kamniško-bistriškega območja je tudi notranjskim planinskim društvom v dvanajstih letih upadlo število mladih manj kot število članov. So med regijami z nadpovprečnim deležem mladih (38% v letu 2004). Obenem pa so planinska društva tega območja tradicionalno med najmanjšimi po številu članov. Povprečno število članov planinskih društev z notranjskega MDO dosega polovico slovenskega povprečja (109 v letu 2004).
MDO Podravja. Planinska društva tega področja odlikuje statistično povprečje. V vseh kazalcih (gibanje članstva, povprečno število članov planinskega društva, delež mladih) so njihove vrednosti enake ali zelo blizu povprečnim vrednostim, ki veljajo za celo območje Slovenije.
MDO Pomurja. V preteklih letih so bili med regijami z največjim deležem mladih med celotnim članstvom. V zadnjih štirih letih pa se je število mladih prepolovilo.
MDO Posočja. Planinska društva tega območja so največji padec članstva in mladih zabeležila v obdobju od 1992 do 1996. Od tega obdobja dalje pa so njihovi indeksi padanja manjši od povprečja.
MDO Primorsko Notranjski. Planinska društva tega območja so med regijami, ki so v dvanajstih letih zgubile največ članov. Obenem pa so tradicionalno v vrhu po deležu mladih med vsemi člani (43% v letu 2004).
MDO Savinjski. Planinska društva so v zadnjih štirih letih zgubila dobro četrtino vsega članstva(26%). V predhodnih osmih letih (od 1992 do 2000) pa se je število vseh članov zmanjšalo za samo 8%.
MDO Zasavja. Zasavska planinska društva absolutno prednjačijo v zmanjšanju števila članov. V dvanajstih letih so zgubili slabih 60% članov in 68% mladih. Število planinskih društev pa ostaja že vrsto let enako.
Meddruštveni odbori predstavljajo enega od temeljev sedanje organizacije Planinske zveze in podlago za kadrovanje v organe Planinske zveze. Pri tem je bilo velikokrat slišati očitke zavoljo nesimetrične velikosti meddruštvenih odborov (glede na število članov ali planinskih društev). Trendi v gibanju članstva »popravljajo« nesimetričnost. Leta 1992 je imel največji MDO 11x več članov kot najmanjši MDO; lani pa so imela planinska društva največjega MDO le še 7x več članov kot planinska društva najmanjšega MDO.