v Vojašnico Boštjana Kekca bo v okviru aktivnosti ob Dnevu vojaških gornikov v petek, 21. septembra 2012
Slovesnost v vojašnici na Bohinjski Beli se bo začela ob 15. uri, prisostvovala pa ji bosta tudi minister za obrambo Aleš Hojs in načelnimk GŠ Dobran Božič.
Nagovor bosta imela sedanji poveljnik vojašnice major dr. Anže Rode in Boštjanov poveljnik na Bohinjski Bele leta 1993 polkovnik v p. Fedja Vraničar. Nastopil bo tudi pevski zbor ZVGS "Gorščaki".
Boštjan Kekec, rojen 20. marca 1959, je bil pripadnik Teritorialne obrambe RS. Kot pripadnik OŠTO Škofja Loka je sodeloval v vojni za slovensko samostojnost in si pridobil status veterana vojne za Slovenijo. Po koncu vojne je vstopil v profesionalno sestavo TO Slovenije in se zaposlil v 1. bataljonu 32. gorske brigade na Bohinjski Beli, kot poveljnik oddelka in alpinistični inštruktor.
Kot član AK Škofja Loka je v svoji plodni alpinistični karieri opravil preko 900 vzponov v domačih in tujih gorah. Leta 1993 se je udeležil slovenske alpinistične odprave na 8611 metrov visoki K2. V T4 je s tovarišem čakal, da bi šla kot druga naveza na vrh. Pa se je vreme poslabšalo in višinska bolezen ga je toliko oslabila, da ni mogel sam sestopiti. Tovariši so mu pomagali a med prenosom v dolino je 15. junija umrl.
Boštjan Kekec je bil v nastajajoči novi slovenski vojski in svoji gorski enoti zelo priljubljen in zaradi svojih alpinističnih in človeških sposobnosti in vrlin izredno spoštovan. Pripadniki 310. UC, 32. gorske brigade in kasneje 132. GORBAT, so v njegov spomin samoiniciativno začeli prirejati spominski tek od Vojašnice Kranj (310. UC) do Vojašnice Bohinjska Bela (1/32 gbr). Tudi sicer je med slovenskimi vojaškimi gorniki lik in spomin Boštjana Kekca še vedno zelo živ in spoštovan. IO ZVGS se je odločil odločil, da ministru za obrambo RS predlaga poimenovanje vojašnice Bohinjska Bela, kjer je Kekec služboval do svoje smrti, po njem.
Vojašnica Bohinjska Bela, z domovanjem gorske enote SV, večnacionalnega centra odličnosti, sedežem našega združenja, nastajajočo zgodovinsko zbirko vojaškega gorništva in ob pobudi za postavitev spomenika vsem slovenskim vojakom padlim in umrlim v gorah, postaja osrednje in tudi simbolno središče slovenskega vojaškega gorništva.