Dobro jutro – Anže Česen: Kako se lahko izognemo nezgodi v gorah - Nekaj varnostnih nasvetov
Objavljeno: Dobro jutro, sobota, 29.09.2007 - Slovenija ● Turizem
Premišljeno v gore (1)
Kako se lahko izognemo nezgodi v gorah?
Policisti vsako leto obravnavajo tudi nesreče planincev. Pri spremljanju planinskega turizma ugotavljajo, da so gorniki, ki so stalni obiskovalci gora in so vajeni hoje v hribe, na splošno dobro pripravljeni oziroma se glede na pripravljenost odločajo za primerne gorske ture. Opozarjajo pa na posameznike, ki ne upoštevajo pravil varne hoje v gore oziroma precenjujejo svoja znanja in sposobnosti ali pa imajo neustrezno opremo glede na težavnost in razmere v gorah. Gore vsako leto obišče tudi več tujih turistov, med katerimi so posamezniki povsem neustrezno opremljeni. Velik problem je tudi nepoznavanje planinskih poti. Za izboljšanje varnostnih razmer v gorah policisti vsako leto izvajajo preventivne dejavnosti. S svojo prisotnostjo na najbolj izpostavljenih in problematičnih smereh, z opozarjanjem ter s svetovanjem si prizadevajo prispevati k temu, da bi se verjetnost za nastanek nesreč zmanjšala.
Nekaj varnostnih nasvetov
■ Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se v poletnih dneh izognete popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročim, v ostalih letnih časih pa izognete mraku ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino.
■ Pozanimajte se o vremenu (nevarnost poletnih neviht itd.) in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.
■ Ko ste na cilju vašega vzpona ali pohoda, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite.
■ Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodne za posameznike. Pohodov v gore ne svetujemo osebam, ki imajo kakršne koli zdravstvene težave. Pred naprezanji se posvetujte z zdravnikom.
■ Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada).
■ Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se nanjo odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.
■ O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča.
■ Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajte glede odprtosti koče in prenočišče rezervirajte.
IZa vzpone naj planinci uporabljajo izkijučno označene planinske poti, kajti vse več nezgod se zgodi prav pri hoji po brezpotjih, iskanje poškodovanih izven poti je oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi ostale planince, ki se gibljejo po poteh.
Anže Česen
Objavljeno: Dobro jutro, sobota, 06.10.2007 - Slovenija ● Turizem
Premišljeno v gore (2)
Sestavni del delovnih obveznosti policistov so žal tudi naloge zaradi zapletov planincev in pohodnikov v gorah, kajti vsak pohod se ne izteče po željah pohodnikov.
Zato policisti vsako leto obravnavajo tudi nesreče planincev. Pri spremljanju planinskega turizma ugotavljajo, da so stalni obiskovalci gora, ki so vajeni hoje v hribe, na splošno dobro pripravljeni in se glede na pripravljenost odločajo za primerne gorske ture. Žal pa je vedno več rudi posameznikov, ki ne upoštevajo pravil varne hoje v gore in praviloma precenjujejo svoje znanje in sposobnosti ali pa se v gore podajajo z neustrezno opremo glede na težavnost poti in razmere v gorah. Med slednjimi je vsako leto več rudi tujih turistov. Mnogi se podajajo na ture, ne da bi poznali poti ali se o njih pred odhodom pozanimali in si priskrbeli kakovostne zemljevide, ki jih je pri nas dovolj.
S svojo prisotnostjo na najbolj izpostavljenih in problematičnih smereh, si policisti z opozarjanjem ter s svetovanjem prizadevajo, da bi se možnost za nastanek nesrečnega naključja zmanjšala.
Zato le nekaj osnovnih preventivnih napotkov za hojo v gorah.
■ S hojo začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite z enakomernim tempom, ki ga poskušate odkriti in vzdrževati tudi znotraj večje skupine.
■ Hoja naj bo varna, udobna in ekonomična. Za varno hojo je potrebno imeti čas in budno je potrebno opazovati okolico ter poslušati - padanje kamenja se večkrat napove z bobnenjem.
■ Osnovni tempo, pa tudi počitke in trajanje hoje, naj določa najšibkejši član skupine. Na vsako uro hoje si privoščite nekajminutni počitek.
■ Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.
■ Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.
■ Po poteh hodite z odprtimi očmi. Gore ne dopuščajo raz-tresenosti ali površnosti. Dobro označena planinska pot je le pogoj in možnost, da dosežeta želeni cilj, saj morate kot obiskovalec gora dobro poznati osnove orientiranja.
■ Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.
■ Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečuje izčrpanost in dehidracijo.
■ Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino.
■ Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih takoj prenehajte z vzponi ali sestopi. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci,
■ Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas.
■ Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, cla ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja. izkušenj in možnosti.
■ Poškodovanega najprej zavarujete pred nadaljnjimi poškodbami in mu dajte prvo pomoč. O nesreči čimprej obvestite gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.
Anže Česen