Jelena Justin: ... na obisku
Rodresnock (2310 m) in Falkert (2308 m) – Tokratni planinski izlet bo ponovno v Avstriji, v pogorju Nockberge. Zakaj se tako rada vračam tja? Ker gorovje nudi obilo užitkov za krpljanje in na poteh redko kdaj koga srečaš.
Nockberge s svojimi poleti sicer travnatimi in nezahtevnimi dvatisočaki ponudijo pozimi obilo zimskega veselja. Turni smučarji, krpljarji, običajni pohodniki. Z letnemu času primerno opremo in po preveritvi lavinskih razmer nas tukaj čaka eno samo veselje. Za današnjo turo je izhodišče Heidi Alm, planina, ki je pozimi izjemno živa, saj je tukaj pravo naselje hišic in smučišče. Mi bomo za vzpon potrebovali krplje in pohodniške palice, naredili bomo pa krog in stali na treh dvatisočakih.
Planina Heidi Alm leži na nadmorski višini 1875 metrov. Do planine pelje cesta, ki ni plačljiva. Po moji izkušnji je tudi dobršen del zime lepo urejena in splužena, takoj po sneženju pa tega seveda ni pričakovati. Skozi predor Karavanke se zapeljemo v Avstrijo in po avtocesti nadaljujemo do izvoza Gerlitzen/Osojščica. Peljemo se ob Osojskem jezeru, do kraja Feldkirchen, kjer zavijemo levo v smeri Bad Kleinkirchheima in smučišča Turracher Hohe. Malce naprej od živalskega vrta plazilcev nas tabla usmeri levo na vzpenjajočo se cesto, ki nas po približno sedmih kilometrih pripelje na planino Heidi Alm. Parkiramo na predzadnjem parkirišču. Naš vzpon se začne po cesti, ki med hišami pelje do jezera Falkert. Pred njim stoji ogromen lesen svizec z mladičem. Mimo jezera se začnemo vzpenjati po zratrakirani poti, ki pelje do zadnje majhne hišice. Smo v tako imenovani dolini Sonntagstal (sobotna dolina). Sledimo predhodnikom, ki so za seboj pustili sledi: smučine ali pa sledi krpelj. Če je ponoči pihalo, se lahko zgodi, da sledi niti ne bomo videli. Skratka, nadaljujemo po dolini navzgor. Vsekakor si ne otežujemo dela z direktnim vzpenjanjem, ampak delamo okljuke. Najbolj strm del vzpona je tik pred sedlom, ki ga dosežemo v prečnem vzponu. S sedla se najprej podamo na levo stran, na Rodresnock. Sledimo dolinici do naslednjega grebena, po katerem se povzpnemo do vrha. Trenutno so v Nockbergih vrhovi večinoma spihani, ponekod pa je ogromno napihanega snega, tako da kljub vsemu krplje dobro opravijo svoje delo. Rodresnock ponudi čudovit razgled na Falkert. Preko granitne stene, ki se pokaže v vsem svojem sijaju, sta speljani dve ferati, ena z oceno B/C, druga z oceno D. Z vrha se vrnemo nazaj na sedlo in se začnemo vzpenjati na Falkert. Ne, pozimi gre pot do vrha z vzhodne strani. Ko pridemo do skal, prečimo leseno ograjo in se pomaknemo proti severu, kjer na sedlu obrnemo desno navzgor do vrha Falkerta, kjer na vrhu stoji zanimiv križ. Zanimiv je razgled s Falkerta: v istem grebenu so pred nami Steinnock, Klommnock, Mallnock, malce zadaj Rossennock, pogled na vzhod pa se ustavi na vrhovih, kot sta Gruft in Schoberriegel. Vije se neskončna veriga »Nockov«, ki še čakajo, da jih obiščemo.
S Falkerta sestopimo na sedlo, s katerega smo se prej podali na vrh, in po grebenu nadaljujemo naprej še na Falkertköpfl (2197 m). Z njega sestopimo v smeri smučišča. V soboto je bil sneg ponekod še povsem mehak, pršič in je zagotavljal udoben sestop, ki ponudi užitek in veselje. Ko sestopimo do za turne smučarje in pešce steptane poti, se po njej vrnemo nazaj do izhodišča.
Nadmorska višina: 2310 m
Višinska razlika: 550 m
Trajanje: 4–5 h
Zahtevnost: 2 / 5