AAO - Špela Malenšek: ... letošnje alpinistične šole in občni zbor skozi oči tečajcev
V soboto, 10. decembra, so nas Toni, Artač in Andrej popeljali med višave nad Vršičem, na Veliko Mojstrovko.
Snega je bilo ravno dovolj, da smo nekateri prvič izkusili pristno, s soncem obsijano zimsko turo. Za vzpon smo porabili nekje slabe tri urce s postanki za fotografiranje, občudovanje razgleda, slačenje (ma bilo je topleje kot poleti). Pot navzdol je prekinil tudi daljši postanek za sončenje in Tonijeve pripovedke o preteklih občnih zborih... Za konec dneva smo štirje tečajci skočili še na Malo Mojstrovko (ker smo že tam, a ne) in nato v soju mesečine (in čelk) po najboljšem melišču ever oddrveli proti Erjavčevi koči.
Ob 18h se je začel uradni del občnega zbora: Toni, alpinistična šola, kdo-kaj-kje, Igor&finance (Par vzklikov je ob tem poročilu pozročilo pojav gajb pira!), potencialni kandidati za alpiniste 2017 … In končno hrana, po celem dnevu na soncu sta se golaž (ali jota) s tiramisujem na vrh prav prilegla.
Sledilo je izjemno predavanje Tomaža o alpinizmu v devetdesetih: Andi, prigode na francosko-švicarski meji, himalajski Ratitovec … Skratka, ob norih barvah skeniranih diapozitivov so nas bile same oči in ušesa. S tem se je uradni del končal, plesišče pa se je dodobra napolnilo šele kasneje v noči. Zadnji (letošnji tečajniki, Toni in Artač) smo ob divjih ritmih DJ-kdorkoli-je-pač-sedel-za-laptop vztrajali do nekje 4h, ko se je kabel med zvočniki in prenosnikom odločil, da je konc razgrajanja (ful v podrobnosti se mogoče sicer ne bi spuščala).
Čez nekaj ur smo si po zajtrku privoščili rehab (beri: penzionerski sprehod) na južnih pobočjih Prisojnika, kjer so nas tople trave zazibale v še kako potreben spanec.
Želje za naprej? Manjša koča, večje plesišče? Definitivno pa še več gora in takih sončnih tur.
Fotke: Ena in edina, Alenka Klinar.