Bilo je nepozabno, a tega ne bi več ponovil
Izidor Furjan, turistični in planinski vodnik, lastnik turistične agencije Izimanija, popotnik, odpravar, avanturist in seveda, Ptujčan, je za Ptujinfo na kratko opisal svoje potovanje na Antarktiko.
Izidor Furjan pripoveduje, da se je decembra lani odpravil na Antarktiko v družbi še dveh pohodnikov in s ciljem osvojiti Mount Vinson Antarktika, enega od sedmih najvišjih vrhov vseh celin.
Najvišja gora na Antarktiki, Mount Vinson, se dviga 4892 metrov nad morsko gladino. Gora Vinson je ena izmed najnovejše odkritih in raziskanih sedmih najvišjih vrhov na sedmih celinah sveta, ki jih imenujemo »Seven Summits« ali po slovensko »Sedem vrhov«.
Čeprav s tehničnega vidika ni težko plezati na goro Vinson, pa hladne temperature in oddaljena lokacija gore otežijo plezanje. Pohodi se običajno izvajajo decembra in januarja, v antarktičnem poletju, ko je sonce 24 ur na dan, temperature pa se gibljejo okoli -20 stopinj Celzija.
Mraz, višinska bolezen in težka prtljaga
Na vrh so vsega skupaj hodili šest dni. Pot tehnično ni bila zahtevna, so pa zahtevne vremenske razmere, v katerih je plezanje izziv, potrdi Furjan.
Izpostavi nizke temperature in premagovanje višinske razlike, ki je je za marsikoga naporno, saj lahko zboliš za tudi višinsko boleznijo.
Potovanje je trajalo tri tedne
Furjan je najprej z letalom odpotoval na jug Čila, kjer so bili tri dni pred odpravo. Tam so imeli sestanek o odpravi, pogovor o sami poti na vrh gore in pregled prtljage, nato pa so se z notranjim letalom odpravili v bazni tabor Union glacier.
Ko so bili enkrat v baznem taboru, so čakali na ugodno vreme, da so lahko poleteli v drugi bazni tabor, pod goro Mount Vinson, kjer je bilo že vse pobeljeno s snegom in od tam so se peš odpravili na vrh.
Zraven so potrebovali zelo topla oblačila, debelo puhovko, podloženo spalko, dvojne ali trojne tople rokavice, višinske čevlje in vso tehnično opremo, kot so čelada, pas, prižema in drugo.
Zaradi polarnega dneva so imeli nekateri pohodniki s seboj uspavalne tablete, da bi lažje spali, vendar se Furjan za to ni odločil in s spanjem ni imel večjih težav.
Za Mount Vinson se je odločil, ker je eden izmed Sedmih vrhov
Sedem vrhov je izraz, ki se nanaša na najvišje vrhove vsake od sedmih celin. Ideja je, da alpinisti osvojijo vsaj eden najvišji vrh na vsaki od sedmih celin, kar predstavlja enega najbolj ambicioznih ciljev v svetu alpinizma.
Ti vrhovi so:
- Mount Everest (Azija) - 8,848 metrov,
- Aconcagua (Južna Amerika) - 6,961 metrov,
- Denali (Mount McKinley) (Severna Amerika) - 6,190 metrov,
- Kilimanjaro (Afrika) - 5,895 metrov,
- Elbrus (Evropa) - 5,642 metrov,
- Vinson Massif (Antarktika) - 4,892 metrov,
- Puncak Jaya (Carstensz Pyramid) (Australija/Oceanija) - 4,884 metrov.
Do zdaj je osvojil štiri od teh sedmih vrhov, zagotovo pa ima na svojem seznamu želja še Mount Everest, Denali in Puncak Jaya.
Vzpona ne bi ponovil, a bilo je nepozabno
Pove nam, da še vedno čuti posledice, in sicer ima na prstih rok in nog še vedno ozebline prve stopnje. Še vedno ima tudi ožganine od sonca, predvsem na obrazu, in tudi na ustnicah, prav tako pa čuti posledice pri svoji občutljivosti na mraz. Predvsem ga zdaj hitreje zazebe in občasno ga zmrazi brez posebnega razloga, razlaga.
Na takšnih odpravah je zanimivo tudi to, kako poteka opravljanje male in velike potrebe. Na vsake toliko so po poti luknje za opravljanje potrebe, za veliko potrebo pa dobiš vrečko, ki jo potem skupaj z vsebino daš stran, ko se vrneš v bazni tabor.