Rajko Ložar, je bil alpinist v mladih letih, z Vladimirjem Topolovcem je leta 1923 prvi preplezal kasnejšo Jugovo poč v Planjavi; postal je doktor umetnostne zgodovine in arheologije, etnolog, poznavalec literature in eksistencialne filozofije.
Bil je ravnatelj etnografskega muzeja in urednik knjige Narodopisje Slovencev, I. del.
V PV je objavil načelno razpravo o alpinizmu (glej razpravo v PV 1933, št. 6-7, str. 228 in 1934, št. 7, str. 206, Rajko Ložar, Več alpinizma; objavljeno tudi v zborniku Naša alpinistična misel, KA PZS 1988; poobjava Gore-ljudje).
Prvi je obravnaval slovenske gore v slikarstvu (glej razpravo v PV 1936, št. 7-9, str. 193–228, Rajko Ložar, Slovenske planine v sliki in risbi).
Več o njem glej v knjigi Pretrgane korenine. Sledi življenja in dela Rajka Ložarja; zbornik uredila Ingrid Slavec Gradišnik s sodelovanjem Helene Ložar - Podlogar, ZRC SAZU, Ljubljana 2005. Poglavje Gornik, alpinist in alpinistični mislec (stran 111–115) je napisal Urban Golob. Ložarjev portret na naslovnici je delo slikarja Mihe Maleša.
F. M.