AK Ravne
Senčna dolina, v kateri leži mesto Rjukan, je raj za ledne plezalce. Približno dvesto zaledenelih slapov različnih dolžin, širin, debeline in naklonine okoli mesta je dovolj, da tudi v času najbolj množičnega obiska ni treba čakati v vrsti, da zapičiš cepin v led.
S Pavlom in Leonom sem se tja odpravila v času (ljubljanskih) zimskih počitnic, ki so pač kratke, tako da smo imeli na voljo le pet plezalnih dni, šestega pa smo izkoristili za ogled nekaterih znamenitosti; čisto nas je prevzel Vemork, kjer so nacisti izdelovali težko vodo. Norveškim upornikom je Nemcem izdelavo atomske bombe uspelo preprečiti po več poskusih, v katerih je žal umrlo tudi veliko civilistov.
Preplezali smo šest približno stometrskih slapov ali linij do težavnosti z oceno WI5 in dvakrat ‘trenirali’ v lednem plezališču, kjer se je dalo z varovanjem od zgoraj preizkusiti tudi kako konkretno šestico ali celo kaj težjega. Dostopi so različno dolgi, od nekaj minut do dobre ure (in še dlje, a takih nismo izbirali). Na nekaterih mestih je precejšnja nevarnost plazov, zato je pri izbiri nujna precejšnja mera previdnosti. Najnižje temperature, ki smo jih občutili, so bile -10, najvišje pa kar 3 stopinje Celzija.
Bojazen, da bodo zaradi nas otroci doma stradali, je bila neupravičena, stroški namreč niso bili tako zelo visoki, res pa smo bili tudi skromni.
Rašičanom (Šegel, Guna, kk fajn vas je blo videt tam) in Hrvatom se zahvaljujemo za informacije in plezalni vodnik, obe ekipi sta bili namreč tam malo pred nami. No, ravno toliko smo se križali, da smo skupaj spili kavo in da smo od njih dobili vodniček (tam ga namreč ni mogoče kupiti, ker je razprodan).
Več o Rjukanu, znamenitostih in zanimivostih, slapovih, stroških in logistiki bom napisala v članku za Planinski vestnik. No, ravno zaradi njega se zdajle ne utegnem razpisati v svojem slogu, saj sem že zamudila rok za oddajo člankov za zadnjo številko – ampak v Rjukanu RES ni bilo časa za pisanje, urejanje in lektoriranje.
Foto: Leon Kašnik, Pavel Ferjančič in Marta Krejan Čokl
Ledna (končno spet), ki so se ji uresničile še ene sanje. Noro lepo in fajn je bilo!