V Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah je bil v četrtek, 13. marca, zelo dobro obiskan simpozij o Rudolfu Badjuri. 
Tokratno strokovno srečanje, ki se ga je udeležilo veliko priznanih strokovnjakov in raziskovalcev življenja in dela Rudolfa Badjure, sta organizirala Združenje vojaških gornikov Slovenije in Večnacionalni center odličnosti za gorsko bojevanje Slovenske vojske.
Simpozij, ki ga je zasnoval, pripravljal in vodil Janez Kavar (brigadir v p.), je vsebinsko zaokrožil pogled na široko paleto aktivnost in delovanja Rudolfa Badjure, ki so širši slovenski javnosti dokaj neznani.
Revija Slovenska vojska (marec 2014 - PDF, 5,6 MB): Kdo je Rudolf Badjura?
Rudolf Badjura, po katerem se imenuje tudi vojaški objekt na Pokljuki, je slovenski javnosti znan predvsem kot alpinist, smučar ter pisec izletniških in smučarskih priročnikov, o Badjuri kot vojaškem častniku pa vemo bolj malo.
Gre za pomembno osebnost slovenske zgodovine, ki je svojo vojaško pot začela v Ljubljani na častniški šoli 27. pehotnega polka avstro-ogrske vojske. Kariero je nadaljeval kot pehotni poročnik in nadporočnik avstro-ogrske vojske med prvo svetovno vojno. Po koncu vojne je sodeloval pri vojaškem prevratu v Ljubljani, saj je kot častnik nove Države Slovencev, Hrvatov in Srbov zagotavljal red in mir v Ljubljani ter bil pozneje poveljnik alpske čete v bojih za severno mejo. V bojih pri Podrožci je bil tudi zajet, vendar mu je uspelo pobegniti in se vrniti k svoji četi. Po končanih bojih za severno mejo in koroškem plebiscitu aprila 1920 je kot častnik rezervist prek vojaških vaj občasno deloval v vojski Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Kraljevini Jugoslaviji. Za uspešno vojaško kariero je bil leta 1925 odlikovan z redom svetega Save.
Besedilo: dr. Blaž Torkar