Na Uršljo goro, najvzhodnejši karavanški vrh, visok 1699 m, vodi več poti. Večina pohodnikov vzpon začne dokaj visoko, z Naravskih ledin, do koder se je mogoče pripeljati. V preteklosti so planinci celotno pot iz doline premerili peš, tisti, ki so startali na Prevaljah in Ravnah na Koroškem, pa so po navadi del poti opravili tudi po Kozjem hrbtu.
Pot, ki se začne na 896 metrih nadmorske višine, pa ima že nekaj časa prav zanimiv simbol. Na kažipotu nad cesto je ob 'uradni' usmerjevalni tabli tudi dodatna, ki simbolno nakazuje, kakšna pot je pred pohodnikom, ki se je zanjo odločil.
O poteh na Uršljo goro piše Franc Verovnik v publikaciji Naša gora, zborniku ob stoletnici odprtja planinske koče na Uršlji gori (izšla je leta 2012). V poglavju o planinskih poteh omeni tudi pot po Kozjem hrbtu (str. 64): "Že leta 1921 so s Prevalj uredili pot od gostilne Brančurnik do Kota pri Prevaljah, od tam mimo domačij Kotnik in Krvavec na Godca, naprej do Godčevega križa in po Kozjem hrbtu čez Luže mimo znamenite 'Uršljine noge' na vrh. /…/ Čez Kozji hrbet je bila že davno pred prvo svetovno vojno steza na Uršljo goro, ki so jo uredili gozdarji grofa Thurna. Po drugi svetovni vojni je bila tam narejena gozdna poseka pod vrhom Uršlje gore do kmetije Sovinc. Služila naj bi gorskemu smučanju, kar pa je trajalo le kratek čas, tako da je danes k sreči že zaraščena. Zaradi poseke je postala prvotna steza slabo prehodna, zato so jo uredili po novi trasi, ki obstaja še danes."
Še nekaj primerov poimenovanj po živalih
Ljudje so krajem, območjem ali objektom v preteklosti glede na njihove značilnosti nadeli ustrezna imena; če so bili povezani z živalmi, so dobili tudi 'živalska imena'. Navajamo samo nekaj primerov, skupaj pa bi jih verjetno našli še več. Če za nekatere velja, da je etimologija (izvor besede) nedvoumna, pa bi pri nekaterih povezavo bilo treba podrobneje preveriti.
V Triglavski steni so Zlatorogove police.
Ovčji vrh (tudi Kozjak, nemško Kosiak oz. Geißberg) je 2.024 metrov visoka gora v Karavankah, ki v celoti leži na ozemlju avstrijske Koroške, navaja Wikipedija.
Koren koz je tudi v imenu kraja Kozje in pokrajine Kozjansko …
Omenimo še Polhov Gradec, v Šentanelski reki pa stoji Povhov mlin …
Željko Kozinc v knjigi Lep dan kliče 2 (pri opisu vasice Volčji Grad) piše, da je v Sloveniji 30 krajev, imenovanih po volku, tej prikazni iz slovenskih bajanj. A hkrati ne verjame tezi, da bi bilo poimenovanje posledica volkov v okolici, dopušča možnost poimenovanja po prebivalcih s tem priimkom.
"Gozdovi nad Jesenicami so bili včasih očitno polni medvedov; nad Javorniškim Rovtom je Medvedji dol, sedlo nad njim je Medvedjak (Bärensattel), na avstrijski strani pa leži Medvedji dol (Bärental). Sledove kosmatincev boste našli le še na zemljevidih, tik pod grebenom Karavank pa vas čaka tiha razgledna planina Seča, na katero pripelje markirana pot iz Javorniškega Rovta," pojasnjuje spletna stran https://sloveniahiking.rocks/ ob opisu planine Seča.
Poznamo tudi tovrstni krajevni imeni, kot navaja Wikipedija: Dolenje Medvedje selo je razloženo naselje v dolini med griči, severovzhodno od Trebnjega. Gorenje Medvedje selo je strnjena vas v manjši dolini, severovzhodno od Trebnjega.
Več krajev v Sloveniji se imenuje Jelendol, Žabja vas pa je naselje v občini Gorenja vas - Poljane, tako pa se imenuje tudi krajevna skupnost v MO Novo mesto.
In še kaj bi se verjetno našlo …