Večer, Potovanja - Nataša Gider: Kranjska Gora je zanimiva tudi v poletnem času, za mnoge celo bolj kot pozimi.
Čeprav velja Kranjska Gora za priljubljeno smučarsko središče, pa je veliko tistih, ki prisegajo nanjo v poletnem času, ko strmi Vitranc namesto smučarje privablja goste na panoramsko vožnjo, tiste, ki imajo radi adrenalin in kolesarjenje obenem, na divji spust v kolesarskem parku, otroci pa se na Vitrancu navdušujejo nad poletnim sankališčem Besna Pehta in nad Bedančevo drčo.
Vendar poleti ni v središču pozornosti turistov v Kranjski Gori le Vitranc. Okolica Kranjske Gore je pravi raj za kolesarje, saj imajo ti v zgornjesavski dolini na voljo kar okrog 150 kilometrov nadvse privlačnih kolesarskih poti, ki so v veliki meri speljane stran od cest, mimo cvetočih travnikov in skozi poleti prijetno osvežujoče robove gozdov ter seveda do naravnih in kulturnih znamenitosti. Manj pripravljene kolesarje in družine z majhnimi otroki je videti na tistih poteh, ki so speljane po ravnem, kondicijsko bolje pripravljeni se podajo po zahtevnejših poteh, mnogi seveda čez Vršič, ki pa je primeren le za tiste z zares veliko kondicije. Za izposojo koles je dobro poskrbljeno, prav tako tudi za označbo poti.
Vrhovi in doline na širšem območju Kranjske Gore prav tako ponujajo številne izletniške možnosti za bolj ali manj izurjene planince, pri čemer se pred vzponi velja podrobno pozanimati o težavnosti poti ter o potrebni opremi. Tudi nizki vrhovi namreč zahtevajo dobro planinsko opremo, če so strmi, na primer če se podamo z že omenjenega Vitranca na Ciprnik. Za vrhove, kot sta Špik ali Prisank, pa to velja tako ali tako.
Iz Kranjske Gore se je peš mogoče podati tudi na številne zanimive položne poti. Ena takih, sicer precej dolga, je pot mimo planiških skakalnic do planinskega doma Tamar in bližnjega slapa. Mimo jezer Jasna vodi ob potoku Pišnica prijetna pot proti koči v Krnici, enako prijetna in prav nič zahtevna je na primer pot ob Triglavski Bistrici iz Mojstrane (iz Kranjske Gore se do tja zapeljemo z avtom) proti slapu Peričnik. Še posebno zanimiva je ta pot po odprtju slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Kdor se naokrog poda za ves dan in načrtuje kosilo v kateri od planinskih koč, naj se o ponudbi raje pozanima, preden se odpravi na pot, saj je ponekod mogoče dobiti le pijačo, hrane pa ne.
Ena pomembnejših naravnih znamenitosti v bližini Kranjske Gore, natančneje med Podkorenom in Ratečami, je naravni rezervat Zelenci - izvir Save Dolinke. To močvirnato območje je vključeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, dostopno pa je iz več smeri, na kar opozarjajo table ob bližnjih poteh. Žal poti ponekod niso najbolje vzdrževane, na lesenih mostičkih nad močvirjem je na primer treba kar paziti, na kako trdno desko stopimo, saj so nekatere vmes polomljene.
Kakšno je bilo življenje prebivalcev zgornjesavske doline nekoč, si je mogoče ogledati v muzejih, ki sodijo pod okrilje Gornjesavskega muzeja Jesenice. Pristno slovensko alpsko hišo predstavlja Liznjekova domačija v središču Kranjske Gore, kjer je postavljena tudi stalna razstava o Josipu Vandotu, avtorju znamenitih zgodb o dogodivščinah Kekca, ki so umeščene prav v te kraje. Etnološka dediščina Rateč pa je predstavljena v Kajžnkovi hiši v Ratečah.
Turisti, med katerimi prevladujejo Slovenci, iz tujine pa jih največ pride iz severne Evrope, Izraela, iz sosednjih Italije in Avstrije ter iz Hrvaške in Srbije, ob poletnih večerih v središču Kranjske Gore radi prisluhnejo koncertom na prostem (ob dežju so premeščeni v šotor pri enem od kranjskogorskih hotelov), pa najsi gre za domačo ali tujo pop in rock glasbo, ob kateri mnogi celo zaplešejo, ali pa koncerte klasične glasbe, vsi so namreč zelo dobro obiskani in dobro zaokrožujejo tamkajšnjo raznoliko poletno turistično ponudbo.
Nataša Gider
(Nataša Gider)
Pogled na Kranjsko Goro z vitranške sedežnice