Večer, Slovenija - Slavko Podbrežnik: Planinske koče v sredogorju bodo s prilagojeno ponudbo naredili bolj privlačne za družine, potrudili pa se bodo tudi za varovanje okolja.
V soboto (14. aprila) se je na redni letni skupščini Planinske zveze Slovenije (PZS) in na povabilo Planinskega društva Maksa Meška Ormož v kulturnem domu v Ormožu zbralo nad 250 planincev iz vse Slovenije. Pred samo skupščino so izvedli dve vsebinski razpravi. Proučili so možnosti, kako bi lahko določene planinske poti ponudili tudi kolesarjem, in obravnavali nedorečeno zakonodajo, ki posamezne planinske aktivnosti uvršča v sfero turizma, čeprav jih izvajajo prostovoljci. Te so zato po mnenju Bojana Rotovnika, predsednika PZS, nepridobitne, kar je bistvena razlika v primerjavi z dejavnostmi turističnega gospodarstva. Zaradi takšne zakonodaje imajo v planinskih društvih težave pri izvajanju dela svojih aktivnosti.
Na skupščini so soglasno potrdili vsebinsko in finančno poročilo PZS za leto 2011, okvirni program za leto 2013 in sprejeli nov, posodobljen statut PZS. Natančno so določili tudi solastništvo planinskih nepremičnin - številne so namreč v solastništvu PZS.
Kot nam je povedal Bojan Rotovnik, so v PZS v preteklem letu pričeli zelo okrepljeno uporabo vseh novih medijev, kot so spletne strani in facebook. "S tem smo dosegli dosti večjo prepoznavnost planinstva, kot je bila doslej. Hkrati smo začeli pospešeno reševati problematiko na področju planinskega gospodarstva. V PZS imamo namreč 175 planinskih koč, zavetišč in bivakov, katerih vzdrževanje je svojevrstno in zelo drago. Zato poskušamo na eni strani urediti ustrezne zakonske osnove, da bi bilo poslovanje lažje, hkrati pa zagotoviti ustrezna sredstva za njihovo vzdrževanje in posodabljanje. Vsi objekti, ki niso priključeni na javno komunalno omrežje, morajo biti na zaščitenih območjih do leta 2015, sicer pa do leta 2017, priključeni na lastne, majhne čistilne naprave. Doslej smo v PZS tako opremili 35 objektov, čaka pa nas ureditev še okoli 50 objektov."
V planinskih kočah planinci vedno manj prenočujejo. To je posledica cest, ki so potegnjene vedno višje v gore in ki lahko planinca pripeljejo zelo blizu njegovega cilja. Tako lahko ta v enem dnevu osvoji denimo Triglav in se še isti dan vrne do avtomobila, kar pred leti ni bilo mogoče. Zato poskušajo ponudbo planinskih koč narediti čim bolj privlačno. V visokogorju bo raven ponudbe še vedno skromna, saj višje kratko malo ne omogočajo naravne omejitve. V sredogorju, kjer so omejitve manj izrazitev, pa začenjajo projekt Družini prijazna planinska koča. Koče bodo prilagodili potrebam družin, ki sicer niso med najbolj pogostimi obiskovalci planinskih koč, tako z nastanitvijo in prehrano kot z dodatnimi živahnimi vsebinami. "V PZS smo v lanskem letu kljub kriznim časom povečali članstvo za 2,4 odstotka, kar si štejemo za zelo velik uspeh," pravi Rotovnik. "Ugodnosti in dodatna usposabljanja za naše člane želimo še izboljšati. Na področju planinskega gospodarstva bomo še naprej razvijali certifikat Okolju prijazna koča, s katerim si sami postavljamo celo višja okoljevarstvena merila, kot nam jih predpisuje država. Zajeten zalogaj bosta dokončanje katastra planinskih poti skupaj z GPSsledmi oziroma satelitsko navigacijo ter izdaja ustreznih digitalnih zemljevidov. Na tem mestu bi želel pohvaliti armado markacistov, ki po vsej Sloveniji vzorno skrbijo za naše planinske poti. Brez tako obsežnega prostovoljnega dela danes ne bi imeli kar 9000 kilometrov markiranih planinskih poti."
Po skupščini so si udeleženci ogledali zmagovalni film 6. mednarodnega festivala gorniškega filma Domžale 2012 znanega gorskega reševalca Janeza Brojana iz Mojstrane, z naslovom Gorski reševalci v kraljestvu zlatoroga, in obiskali zbirke Muzeja Ormož.
Slavko Podbrežnik