300 let od rojstva velikega naravoslovca
V visokogorje se je Scopoli prvič odpravil leta 1758, ko je potoval v Škofjo Loko (Locopolis) in Kranj (Krainburg) ter se povzpel na Storžič (M. Storschitsch). To je tudi prvi dokumentirani zapis o pristopu na to goro v Kamniško-Savinjskih Alpah. Pred tem so se na Storžič verjetno povzpeli le pastirji in lovci, o čemer pa ni zapisov. Istega leta je Scopoli prehodil tudi celotno pogorje nad Kokro (Fulvius Kanker), leto kasneje pa se je povzpel na Grintovec (M. Grindowitz) in Kalški Greben (M. Greben). Vzponi v naše gore mu niso ostali v ravno lepem spominu: »Nisem se bal ne vročine ne utrujenosti, ne viharjev ne hudih neviht, niti z mahovjem poraslih duplin ali umazanih pastirskih koč. Bil sem večkrat v smrtni nevarnosti, ko sem plezal po divjem skalovju… «
V okolici Idrije in v Alpah nad Kranjem je našel neznano vrsto zvončice in jo poimenoval rušnata zvončica (Campanula cespitosa). Ker se njegov herbarij ni ohranil, je bila za tipski primerek izbrana kar risba iz druge izdaje dela Flora Carniolica.
Fotografija 1: rušnata zvončica (Campanula cespitosa); vir: J. A. Scopoli, 1772, Flora Carniolica
Fotografija 2: rušnata zvončica (Campanula cespitosa); avtor: Špela Pungaršek
Fotografija 3, avtor: David Kunc