Večer, Vrt, narava, gore - Gabrijel Toplak: Mojstrana je stoletja dajala ljudi, ki so svet pod Triglavom raziskovali in ga povezovali z ljudmi. Po natančno 115 letih, odkar je dovški župnik Jakob Aljaž na vrhu očaka Triglava postavil zavetišče, so slovenski planinci dobili hram, romarsko pot, stičišče med danes in včeraj - Planinski muzej Slovenije.
Ideja o postavitvi slovenskega planinskega muzeja, ki je v Mojstrani odprl svoja vrata pred dobrim mesecem dni, sega v leto 1906, ko so člani takratne češke podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD) dali pobudo za postavitev takega muzeja po vzoru ostalih alpskih narodov, pravi Miro Eržen, vodja Slovenskega planinskega muzeja. "V vsem tem času je bilo nekaj poskusov, da bi z občasnimi razstavami na temo planinske dejavnosti spodbudili javnost k realizaciji te ideje, vendar se to ni zgodilo. Še najbližje temu so bili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja jeseniški planinci, ki so pričeli zbirati gradivo in tudi že dosegli, da je bila za lokacijo muzeja določena Kosova graščina na Jesenicah, kar pa se zatem ni zgodilo."
Vztrajni Gorenjci
Jeseničani so razočarani zbrano gradivo odstopili mojstranskim planincem, ki so pod vodstvom Avgusta Delavca in muzejskega odbora pri Planinskem društvu Dovje-Mojstrana pričeli sistematično zbiranje gradiva ter prirejanje razstav po Gorenjski. "Ta dejavnost je spodbudila številne planince, da so darovali predmete in drugo gradivo, kar je omogočilo, da smo v sodelovanju z Gorenjskim muzejem in Triglavskim narodnim parkom v letu 1984 v Mojstrani odprli Triglavsko muzejsko zbirko. Kljub načrtom, da bo osrednji slovenski planinski muzej v Ljubljani, je z velikim razumevanjem Občine Kranjska Gora nadaljnje delo predvsem mojstranskih planincev vodilo do tega, da smo ob pomoči številnih donatorjev ter širše planinske javnosti letos vendarle odprli Slovenski planinski muzej."
Sogovornik opozarja, da planinska in gorniška dejavnost v Sloveniji ni le najbolj množična športnorekreacijska dejavnost, pač pa ima tako razvejena področja delovanja (od gradnje in vzdrževanja koč in poti, vzgoje mladih, alpinizma do gorske reševalne dejavnosti, vodništva ...), da je seveda osrednja naloga muzeja prikazati zgodovinski razvoj vseh teh področij, po drugi strani pa je enako pomembno njegovo vzgojno poslanstvo. "S primernimi izbranimi tematikami vzgajati mlade generacije, da bodo cenile dejanja prednikov ter v duhu teh vrednot rade zahajale v gorski svet, se v njem znale gibati in ga ohranjati. Ob tem si bo muzej prizadeval postati stičišče vseh tistih, ki s takšnimi in drugačnimi dogodki zaznamujejo sedanjost na področju planinske in gorniške dejavnosti, in razvijati tiste dopolnilne aktivnosti, ki bodo zanimive za vse generacije planincev in gornikov."
Kot vzpon na goro
In kaj vse v planinskem muzeju vidi obiskovalec? Preden se podamo skozi razstavo, ki je zasnovana kot vzpon na goro, si v projekcijski dvorani ogledamo uvodni film Svetlobe gora, ki nas seznani s slovenskim gorskim svetom ter vlogo in pomenom, ki ga imata gorništvo in planinstvo za Slovence. Ko se pomikamo skozi razstavo, spoznavamo ključne zgodovinske mejnike v razvoju posameznih področij planinstva - od njegove organiziranosti, gradnje koč in poti, alpinizma, gorskega vodništva ter reševanja. Predvsem mladi obiskovalci se skozi interaktivne vsebine naučijo, kako se pripraviti za pot in kako se v gorskem svetu gibati ter ga varovati.
"Sodeč po enomesečnem obratovanju muzeja, ga je javnost dobro sprejela. Navdušenje, da smo Slovenci končno dobili tudi planinski muzej, je veliko," ocenjuje Eržen. "Ob tem so izraženi tudi želje in predlogi za še boljšo ureditev stalne razstave in za tematske razstave, s katerimi želimo še izboljšati vsebinsko prepoznavnost muzeja. Veseli nas, da so nad muzejem navdušeni mladi obiskovalci, ki jih pritegnejo predvsem interaktivne vsebine. Vse predloge bomo upoštevali pri razvoju osnovne razstave in drugih dejavnosti v muzeju, tako da bo muzej izpolnil pričakovanja tistih, ki v njem vidijo povezovalca slovenske planinske zgodovine, sedanjosti in možnosti, da se muzej aktivno vključi v turistično ponudbo Dovjega in Mojstrane."
Gabrijel Toplak