... reševalni helikopter - Facebook
Skrbnik Robert Sabol 18. januar ob 07:49
Pa naredimo en pregled stanja naše skupine. V slabih dveh mesecih obstoja se nas je zbralo preko 4700* članov v skupini, ki ima že 120.000 ogledov.
Danes piše: Javna skupina Št. članov: 5,9 tis
Ko sem gledal objave za nazaj, sem naredil pregled stanja in naredil izpis, kaj je skupina ugotovila:
PREDNOSTI NAMENSKEGA REŠEVALNEGA HELIKOPTERJA IN MODERNEGA SISTEMA HNMP:
1. Odzivni čas max 5 minut po alarmu. V tujini dosegajo ekipe čas vzleta tudi v manj kot 2 minutah. Povezano z »zlato uro«.
2. Hrup- moderni helikopterji s fenestronom so veliko tišji, kar je pomembno pri pristankih na bolnišnicah in na sploh v urbanih okoljih, sploh v nočnem času. Pri izbiri modela je potrebno upoštevati hrup, ki ga helikopter proizvaja.
3. Ekologija- moderni helikopterji imajo manjšo porabo goriva in posledično so manjše tudi emisije CO2.
4. Strošek letenja je pri modernih helikopterjih cenejši. To so low-maintenance mašine, ki ne potrebujejo toliko vzdrževanja in pregledov kot 30 let stari vojaški helikopterji. Zaradi tega se tudi lažje planira »letna plovnost« helikopterja.
5. Transparentnost poslovanja službe- z novim konceptom, je možno izračunati mesečni/letni strošek službe na cent natančno. V enovitem modernem sistemu, kjer je celoten ustroj pod eno streho ni skritih stroškov. Današnje izvajanje službe HNMP v Sloveniji, je nemogoče vrednotiti in oceniti letne stroške delovanja.
6. Lažje delo medicinskih posadk- ergonomija bolniškega prostora v namenskem reševalnem helikopterju nudi medicinski posadki bistveno lažje in varnejše delo. Tudi bolnik se v modernem namenskem zrakoplovu počuti ugodneje. V modernih helikopterjih je dovoljen »emergency landing« z dvignjenim vzglavjem bolniške postelje.
7. Črpanje nepovratnih EU sredstev- na način kot HNMP izvajamo sedaj, se lahko poslovimo od namenskega EU denarja. EU nameni denar samo, če se za obstoječo dejavnost spoštujejo predpisi ali regulative, kar se v našem obstoječem sistemu danes žal ne.
8. Izpolnjevanje regulative EU 965/2012- danes z obstoječim načinom izvajanja službe HNMP je žal ta regulativa kršena, kljub temu, da odgovorni trdijo drugače.
9. Moderni sistem helikopterskega izvajanja nujne medicinske pomoči bi izpolnil strokovno zahtevo »ZLATE URE«. Današnji način dela žal tega ne omogoča in s tem se smrtnost v Sloveniji poveča. Delali bi se po pravilu 3x20 in sicer 20 min letenja na kraj dogodka, 20 min za 2x vzlet, 2x pristanek ter oskrbo in 20 min letenje v bolnico
10. Možnost nadzora civilnih letalskih nadzornih organov izpolnjevanja zahtev operacij s strani Agencije za civilno letalstvo (CAA). Danes CAA nima nobene jurisdikcije in nadzora nad državnimi prevozniki, ki izvajajo dejavnost. Sploh pa ne nad vojaškimi zrakoplovi.
11. Izpolnjevanje 3. člena veljavnega pravilnika o HNMP iz leta 2016, ki pravi, da direktno aktivacijo izvaja dispečerska služba zdravstva (DSZ). Danes temu žal ni tako in aktivacijo DSZ lahko izvede le preko ReCo.
12. Z modernim sistemom bi razbremenili resurse policije in vojske. Torej bi se omenjeni dve službi lahko posvetili svojim osnovnim nalogam in poslanstvu. Država bi ohranila veliko rezervo v resursih za primere zaščite in reševanja in naravnih nesreč (reševanje v gorah in na morju, gašenje požarov, nujna oskrba ko transport ni možen…)
13. Izvajanje primarnih poletov, ki jih je danes zelo malo, saj algoritem aktivacije zahteva na kraju dogodka zemeljsko ekipo NMP, ki po potrebi aktivira HNMP- to je direktna zamuda in izguba časa.
14. Varnost na kraju dogodka s helikopterjem ki ima fenestron je večja, kot če imamo na kraju helikopter s klasičnim repnim rotorjem. V zgodovini helikopterskih prevozov v Sloveniji (takrat še v Jugoslaviji) beležimo smrtni primer, ko je varnostnik stekel pod repni rotor. Pri policijski A-109 pa je nevaren že glavni rotor. Večinoma pa imajo moderni helikopterji glavni in repni rotor dovolj visoko.
15. Racionalizacija zemeljskih resursov- izvajanje primarnih letov na odločitev DSZ (Dispečerska Služba Zdravstva) v oddaljenih ruralnih krajih bi lahko prihranilo zemeljsko ekipo, ker bi intervencijo opravil reševalni helikopter sam, zemeljska ekipa NMP pa bi lahko istočasno šla na drugo nujno intervencijo.
16. Uvedba vsaj ene baze, ki bi delovala 24/7, za izvajanje sekundarnih, medbolnišničnih premeščanj pacientov v nočnem času in uvedba »zračnega mosta » med oddaljenimi kraji v Sloveniji z UKC v Ljubljani. To pomeni da matična ekipa npr. iz Kočevja ali Ilirske Bistrice ne zapušča svojega območja delovanja, ker bi bolnika na varnem dogovorjenem mestu prevzela nočna ekipa HNMP in ga hitro prepeljala na UKC, kjer so možni tudi nočni pristanki, saj je heliport moderen in osvetljen.
17. Strateško postavljene novo zgrajene tri baze (hangar, bivalni prostori, oskrba z gorivom), tako da vsak del Slovenije pokrijemo z max 15-20 minut letenja po opravljenem vzletu.
18. Izvajanje operacij z elektromotornim vitlom v sklopu HNMP, kjer pristanek helikopterja zaradi ovir ali konfiguracije terena ni možen. S tem se operativnost helikopterja znatno poveča. Danes npr baza MB ne izvaja HHO operacij z vitlom.
19. Dobra in moderna služba HNMP z modernimi helikopterji bi rešila veliko življenj in državi ne predstavlja strošek ampak prihranek.