Revija Slovenska vojska - Borut Podgoršek: Meteorološki opazovalec višji vodnik Franci Mežan je eden izmed štirih meteoroloških opazovalcev, ...
... ki so zaposleni v Slovenski vojski in imajo iz svoje pisarne z meteorološke postaje na Kredarici na višini 2515 metrov najlepši razgled v Sloveniji.
Triglav in z njim Kredarica sta med najbolj obiskanimi visokogorskimi cilji v Sloveniji, toda ko jesen preide v zimo, na Kredarici ostaneta le še meteorološka opazovalca Agencije RS za okolje in Slovenske vojske. Občasno jima v lepem vremenu družbo delajo še turni smučarji in redki planinci ter za novo leto vesela druščina. S svojo navzočnostjo in odnosom veliko prispevajo tudi k promociji SV v civilnem okolju. Ko je treba, jih pripadniki 15. HEB Slovenske vojske s helikopterji cougar ali bell 412 oskrbijo z najnujnejšimi potrebščinami, ki posadkam omogočajo preživetje pozimi v težkih razmerah. Meteorologi na meteorološki postaji na Kredarici se praviloma menjavajo na deset dni, ob slabem vremenu pa ostanejo tudi dlje. Prav slabo vreme je za kar osem dni podaljšalo izmeno in onemogočilo menjavo posadke, ki je na Kredarici preživela precejšen del novembra 2013. Bilo je kar 18 dni v eni izmeni, Mežanov rekord pa je 23 dni. Ob tem se samo po sebi postavlja vprašanje, kaj fantje tam gori delajo.
Višji vodnik Franci Mežan iz 107. letalske baze je povedal, da je njihovo glavno delo odčitavanje in posredovanje meteoroloških podatkov. Te odčitavajo vsako uro od 4. do 21. ure. Zbrane podatke vpišejo v dnevnik opazovanj in jih sproti pošiljajo na ARSO v Ljubljano. Poleg ročnega odčitavanja podatkov je na Kredarici tudi avtomatska meteorološka postaja, ki te podatke samodejno pošilja na ARSO. Poleg kontrole podatkov, ki jih samodejno odčitava avtomatska meteorološka postaja, odčitavajo in posredujejo tiste parametre, ki jih vidijo in jih avtomatska postaja ne more zaznati. Med njimi so vrsta oblakov, količina oblačnosti, horizontalna vidljivost in baza oblakov. Podatke o količini oblačnosti sporočajo v osminah, o čemer malo pozneje. Vse zbrane podatke pošiljajo na ARSO in deset minut čez uro že gredo v mednarodno izmenjavo. Zapisati morajo tudi vse vrste padavin in drugih vremenskih pojavov, in sicer čas začetka in konca ter jakost pojava, trikrat na dan pa merijo količino padavin in višino snežne odeje. V času snežne odeje vsak peti dan v mesecu vzamejo vzorec za merjenje gostote snega. Pomagajo tudi službi za opazovanje plazov in z dnevnimi lavinskimi meritvami skrbijo za uporabne podatke. Zadnji dve leti spremljajo količino padavin v 24 urah, vzorce padavin pa konec meseca pošljejo na ARSO za potrebe merjenja količine vodika in kisika v vodi. Poleg tega pomagajo in zagotavljajo oskrbo enotam SV, ki se usposabljajo v okolici Triglava, med njimi pa je največkrat 132. GPOK.
Pretežno ali delno jasno?
Konček visokega oblaka oziroma cirusa, ki se je med najinim pogovorom znašel nad nama, bi popisali kot osmino oblačnosti oziroma pretežno jasno, je dodal višji vodnik Mežan. Mogoče ste se kdaj vprašali, kakšna je razlika med pretežno jasno in delno jasno oziroma zmerno oblačno. Z virtualno mrežo, ki pokriva nebo in je razdeljena na osem kvadratkov, bi lahko odgovorili na to vprašanje. Če je manj kot osmina kvadratov pokrita z oblaki, bi meteorologi rekli, da je jasno. Pretežno jasno je pri dveh osminah pokritosti neba z oblaki. Ko so pokrite tri osmine kvadratov, je delno jasno. Od tu do delno oblačno je le korak, ko je polovica neba pokrita z oblaki, torej štiri osmine. Do oblačnega vremena se potem stopnjuje po četrtinah v zaporedju zmerno oblačno (pet osmin), zmerno do pretežno oblačno (šest osmin), pretežno oblačno (sedem osmin) in oblačno (osem osmin).
Posebnosti letenja s podvesnim tovorom
V kratkih zimskih dneh in dolgih zimskih mesecih je helikopter Slovenske vojske praktično edina možnost, da meteorologi pridejo v službo, s helikopterjem pa jih tudi oskrbujejo z vsemi potrebščinami. Tokrat so na meteorološko postajo Kredarica dostavili hrano, pijačo, opremo za vzdrževanje naprav, plin in kurilno olje. Namestnik poveljnika helikopterskega oddelka in pilot
cougarja stotnik Primož Pintar je povedal, da piloti SV nekajkrat na leto vozijo izreden oziroma nevaren tovor in dodal: »Ta tovor praviloma vozimo v podvesnih vrečah, kar pomeni dodatno nevarnost. S podvesnim tovorom je teže leteti, saj tovor navadno ni aerodinamičnih oblik, zato lahko začne nihati. Zelo pomembna je tudi komunikacija med posadko helikopterja in helikoptersko reševalno skupino, ki na tleh pripenja ter odpenja tovor. Tudi tehnika pilotiranja je zelo pomembna, saj je treba imeti zelo mirno roko in vsak gib opraviti čim bolj nežno, ker tovor visi na dolgi pletenici in bi lahko nevarno zanihal ter tako ogrozil posadko in helikopter.«
Pred vsakim prevozom izrednega tovora se tako pilot, sopilot, tehnik letalec in člani helikopterske reševalne skupine iz Slovenske vojske oziroma člani GRS, ki navadno pomagajo pri takih prevozih, dogovorijo o vseh postopkih za varen prevoz tovora. Načelnik GRS Škofja Loka in nekdanji pripadnik SV Roman Hartman, ki je sodeloval pri prevozu tovora, je povedal, da mora biti tovor na zemlji pravilno pripravljen za prevoz. »Tisti, ki smo se usposabljali za tak prevoz, tovor najprej pregledamo in pripravimo. Pri nevarnih snoveh, kot sta gorivo in plin, je treba biti še bolj pozoren. Tak tovor se prenaša pod helikopterjem in nikoli v helikopterju,« pravi Hartman. Pilotoma med prevozom tovora pomaga tehnik letalec, ki najbolje vidi, kaj se s tovorom dogaja, in je pilotoma v veliko pomoč. Pilota lahko tovor vidita tudi prek zrcal, ki so montirana na helikopterju. Varnost helikopterske posadke, ekipe na zemlji in helikopterja je vedno najpomembnejša, so se strinjali vsi člani posadke.
Letenje v visokogorju
»V hribih je navadno tudi močnejši veter spremenljivih smeri, kar pomeni, da bi se vsak sunkoviti gib krmilne ročice lahko le še potenciral in tovor bi lahko nevarno zanihal,« je povedal stotnik Pintar in dodal, da imajo v skrajni sili možnost, da tovor odvržejo. Zgodilo se je, da so odvrgli tovor, ker je preveč zanihal in ogrozil helikopter ter posadko. Letenje v gorskem svetu je že samo po sebi zahtevnejše, spremenijo pa se tudi sposobnosti letalskega motorja. »Hladneje je in čim nižja je nadmorska višina, bolj zmogljiv je motor, višina, toplota in vlaga pa znižujejo zmogljivosti motorjev,« je posebnosti letenja v visokogorju opisal stotnik Primož Pintar.
Dela je vedno dovolj
Poleg primarne naloge opazovanja vremena meteorologi skrbijo tudi za vzdrževanje meteoroloških naprav, vetrnic in strojne ter električne opreme. Prav zato so fantje, ki delajo na Kredarici, vsestranski, iznajdljivi in predani svojemu delu. Te lastnosti pridejo do izraza, ko so vremenske razmere najslabše in so odvisni sami od sebe. Slovenska vojska je na Kredarici od novembra 2005, višji vodnik Franci Mežan pa je v ekipi meteorologov od leta 2010. »Po poklicu sem avtomehanik in prometni tehnik. Bistveno je, da si zelo ročno spreten, saj tu sredi zime nimaš nikogar, ki bi ti prišel popravljat ali vzdrževat naprave. Sam se moraš znajti. Obvladati moraš tudi osnove prve pomoči ob nezgodah. So obdobja, ko sva s sodelavcem nedosegljiva tako za helikopter kot tudi reševalne enote, zato sva tu vedno dva, če bi se kaj zgodilo. Moramo biti samozadostni,« pravi višji vodnik Mežan. Prav zato so na Kredarici nekoliko starejši in izkušenejši pripadniki Slovenske vojske. Vsi štirje pripadniki 107. LEBA, ki trenutno opravljajo delo meteorološkega opazovalca na Kredarici, so se sami prijavili za to delo in opravili tudi osnovno usposabljanje na ARSO v Ljubljani. »To je zame sanjska služba, za nekoga drugega pa bi bilo to mogoče zelo neprijetno delo. Ali ti je všeč in to službo opravljaš z veseljem in prostovoljno ali pa jo zasovražiš,« je končal višji vodnik Mežan, ki v prostem času najraje prebira knjige.
Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek