Sociološki pristop - Konferenca ENSA Chamonix
Pojmu smrti je mogoče pristopiti na več načinov: psihološki, demografski, medicinski, statistični, poetični, umetniški, filozofski, ...
Na konferenci so uporabili sociološko perspektivo, s katero so pristopili k tej skrivnostni temi, ki je na nek način težka in fascinantna. Način, na kateri družbe pojmujejo smrt, so pomembna vstopna točka za razumevanje tega, kaj so njihove vrednote, njihove kulture in njihovega odnosa do življenja. Dejansko predstave, ki jih lahko imamo o smrti, ne temeljijo le na intimni logiki, ampak tudi na zgodovinsko in geografsko locirani družbeni predstavi. To so izhodišča, iz katerih se da vstopiti do natančnejšega vprašanja smrti v gorah.
V dolini Chamonixa je poznavanje oblike smrti v gorah očitno ter dlje prisotno in upravičeno se lahko vprašamo, kako jo doživljajo prebivalci Chamonixa. Vprašanj je več. Ali tovrstno smrt sprejemajo toliko bolje, ker so jo navajeni? Kakšen je vpliv tega poznavanja smrti v gorah na njihove predstave o njej?
Običajna predstava, ki jo posreduje širša javnost in včasih tudi sami alpinisti, sestoji iz predstavitve te smrti kot lepe, junaške smrti, napačne razlage pozitivnosti, strasti in pozitivnih vrednot, povezanih z visoko nadmorsko višino. Gora kot predstava za lepota, veličino, svoboda itd. je to res? Je res vse drugače za tiste, ki te tragedijo doživljajo od blizu?
Razlage in odgovori temeljijo na podlagi družbenozgodovinske analize duha alpinizma in sodobne nastajajoče etike, kjer se vidi, kako se predstave smrti v gorah in gorske prakse artikulirajo in razvijajo s časom. Vse večja polarizacija etike, ki smo ji priča danes, gre na eni strani v zaostrovanje varnostnih standardov v planinstvi in alpinizmu ter na drugi v radikalizacijo varnostnega ideala. Strokovni diskurz, zavezan ohranjanju prebivalstva, in na drugi primerjavi enako radikalno zagovarjanje etike alpinistične odličnosti, podedovane iz 19. stoletja, ki nujno implicira sprejemanje možnosti smrti in za nekatere celo njeno (po)trditev.
Vprašanja odnosa posameznikov do smrti in tveganja ter konkretna vprašanja, ki presegajo ideje med svobodo in varnostjo, so še vedno zelo aktivna v gorski skupnosti ...
Govorka Juliette Craplet, sociologinja in predsednica La Petite Université, vam bo v okviru magistrskega študija sociologije predstavila rezultate dveletne študije na to temo, kjer jo je posebej zanimal diskurz profesionalcev – visokogorskih vodnikov, gorskih reševalcev in inštruktorjev – za katere je smrtnost nesreč in iskanje izogibanja v središču tako njihovega dela kot njihovih ljubiteljskih praks.