Delo.si - Gregor Šket: Kästle je skoraj sto let stara smučarska znamka
Avstrija je posebno smučarsko ozvezdje. AUT je oznaka za smučarska nebesa. In tudi SUI, FRA, ITA in GER jim ne sežejo do gležnjev. V Avstriji so smučarji športna božanstva, nekaj podobnega kot nogometaši v Španiji ali južnoameriških državah. Komur pri naših severnih sosedih uspe na belih strminah, ima odprta vsa vrata. Če res ne ušpiči kaj zelo neumnega in nepremišljenega, je preskrbljen za vse življenje. Vabijo ga na Dunaj, Opernball, mu strežejo »sekt« in najboljše sladkarije. Pojejo mu ode in pišejo slavospeve.
Avstrija je seveda smučarsko samozadostna dežela. To pomeni, da sami proizvajajo vse – od prvakov in trenerjev do najboljše opreme. »Made in Austria« je smučarski sinonim za zmage in kvaliteto. Hočeš nočeš so se morali s tem sprijazniti vsi drugi. Avstrijci so proizvedli največ smučarskih asov, prvakov, ki so osvajali svetovna prvenstva, olimpijske igre, velike in male globuse. Ob tem pa seveda že desetletja delajo vrhunske smuči. Saj veste, Atomic, Blizzard, Fischer, tudi Head je na neki način še vedno njihov. Saj res, pozabili smo na Kästle. Za nekaj let so sicer poniknili z obzorja, a zdaj se vračajo – močnejši, boljši, lepši in polni novega elana in drugačnih pogledov na smučanje.
Kästle je pomembna sopotnica smučarske zgodovine. Njihovo zmagovalno tradicijo je začela Trude Beiser, ki je leta 1948 slavila v kombinaciji na olimpijskih igrah v Sankt Moritzu, štiri leta kasneje je v Oslu osvojila še smukaško zlato, vmes pa je leta 1950 postala smukaška svetovna prvakinja. In imela je številne naslednike. Na igrah leta 1956 v Cortini d'Ampezzo je Toni Sailer osvojil tri zlate medalje (smuk, slalom, veleslalom), Kästle pa skupno kar osemnajst medalj. V sedemdesetih je bil njihovo prvo ime odlični smukač Karl Cordin. Leta 1980 je Andreas Wenzel osvojil veliki kristalni globus, poleg tega pa se lahko pohvali še z lepo zbirko medalj z velikih tekmovanj. Verjetno najbolj zveneče Kästlovo ime je švicarski as Pirmin Zurbriggen, olimpijski smukaški prvak, štirikratni svetovni prvak, nosilec štirih velikih in kar dvanajstih malih kristalnih globusov, zmagovalec štiridesetih tekem svetovnega pokala. Povsem blizu mu je Norvežan Kjetil Andre Aamodt, ki ima v svoji zbirki osem medalj z olimpijskih iger in pet s svetovnih prvenstev, poleg tega pa je osvojil tudi veliki globus in še osem malih. Naslov slalomskega svetovnega prvaka je prispeval tudi Aamodtov rojak Tom Stiansen. V tistem času je ženske barve branila odlična Avstrijka Anita Wachter.
Zgodovina smuči Kästle se je začela leta 1924, ko je Anton Kästle na Arlberškem, kjer se lahko pohvalijo z visokimi vršaci in neskončnimi belimi poljanami, začel izdelovati smuči z imenom Arlberg. Šele kasneje so jih preimenovali v Kästle. Znamka je preživela eno svetovno vojno in številne hude čase, menjave lastnikov in spremembe na trgu. Leta 1991 so bili kratek čas celo pot okriljem italijanskega Benettona, ki je kupil nekaj svetovno priznanih športnih znamk, poleg Kästla še ameriško znamko teniških loparjev Prince, in ustvaril skupino Benetton Sportsystem. Devetdeseta so bila tehnično, tehnološko, razvojno, tekmovalno in športno zelo plodna. A kljub temu je bilo svetovno prvenstvo leta 1997 v Sestrieru, kjer sta Aamodt in Stiansen osvojila zadnji veliki medalji na velikih tekmovanjih, za Kästle labodji spev. Naslednje desetletje o njih ni bilo ne duha ne sluha. Šele leta 2007 so se vrnili domov v Avstrijo in počasi začeli na novo postavljati znamko. Takrat so predstavili štiri nove modele tako imenovane kolekcije Comeback, ki so napovedovali nove čase, predvsem pa so dali znamki nove smernice. Po novem jih niso več zanimala niti rdeča in modra vratica niti olimpijske igre, svetovna prvenstva in tekme svetovnega pokala, ki so jim v preteklosti prinesla toliko uspeha. Ni jim bilo všeč, da je zmagovalec en sam, vsi drugi pa poraženci. Če uporabimo primerjavo iz glasbe, so bili včasih kot odlični klasični glasbeniki, ki vedno igrajo po vnaprej določenih notah. Po novem pa so želeli biti jazzerji, ki prisegajo na improvizacijo, kreativnost, igrivost, užitek in veselje. Predvsem pa so se hoteli znebiti štoparic in sodnikov. Si predstavljate, da bi Rolling Stonese ocenjevali sodniki?
Na neki način so se vrnili h koreninam smučanja. Tja, kjer ni omejitev in pravil. Tja, kjer vlada neizmerna svoboda. Tja, kjer gorski zrak dihaš s polnimi pljuči in kjer oči počivajo na neskončni belini. Smučanje so spet začeli dojemati kot šport, kjer vladata domišljija in ustvarjalnost in kjer ni prostora za uniformiranost. »Smučanje je bilo več kot desetletja tesno povezano s tekmovanji svetovnega pokala. Vendar te dirke že zdavnaj niso več tisto, kar so bile nekoč. Povozil jih je čas. Proge so sicer odlično pripravljene. Rdeča vrata, modra vrata. Štart, cilj ... Vendar je vse preveč umetno, en sam dolgčas. Smučanje je v bistvu avantura. Da se na vrhu počutiš kot kralj sveta in se potem spustiš do doline. In to počneš povsem naravno, prisluhneš svojemu notranjemu glasu, ki vedno najde pravo pot. Nikjer ni nobenih vrat. Vijugaš mimo dreves, skačeš čez skale. Tako se instinktivno vračaš nazaj h koreninam,« je že zdavnaj povedal Dominique Perret, eden najboljših prostih smučarjev na svetu, ki sicer ne smuča z njihovimi smučmi, a so kljub temu na isti valovni dolžini.
Zdaj sodelujejo z drugačnimi smučarji, na primer s Chrisom Davenportom, ki se je v desetih dneh povzpel in smučal z vrhov alpske svete četverice Mont Blanca, Eigerja, Matterhorna in Monte Rose. Poleg tega pa je smučal tudi z Everesta, Lhotseja in Denalija. Za svoje smučarske stvaritve je prejel številne nagrade. V njihovi ekipi je tudi Colby James West, ki je trikrat zmagal na X-Games in bil glavni junak številnih dih jemajočih smučarskih dokumentarcev. Kästlovo zgodbo pripovedujejo tudi Giulia Montego, Griffin Post, Hugo Harrisson, Jaclyn Paaso in Sascha Schmid. Ta imena morda niso splošno znana, a v svetu prostega spusta in alpinističnega smučanja so zelo spoštovana.
Kästle v svojem novem življenju izdeluje drugačne smučke. Sicer imajo tudi slalomistke in veleslalomistke, a z njimi ne nastopajo v svetovnem pokalu. To jih ne zanima več. Še bolj pa so znani po bajskah, s katerimi so opremljeni omenjeni asi, ko razdevičijo sveže zapadli pršič na Aljaski, v Sibiriji, Skalnem gorovju ... Kästle dandanašnji izdeluje smuči, ki jih v najbolj eminentnih smučarskih publikacijah kujejo v nebo zaradi kakovosti izdelave, minimalističnega oblikovanja, katerega zaščitni znak je prosojna odprtina na krivinah, in zaradi vrhunskih voznih lastnosti. To je vse, kar šteje. In to je vse, kar jih zanima – smučanje v svojem bistvu.
Gregor Šket