Polet.si - Iztok Cukjati: Tura v hribe je po eni strani športna oziroma rekreativna dejavnost, po drugi pa tudi prijetno doživetje.
Poleg športnega napora smo deležni sonca, svežega zraka, lepih razgledov in dobre družbe. Hoja in morebitno smučanje po zasneženih hribih sta več kot le fizični napor, sta celostno doživetje!
Zimsko gorništvo in turno smučanje sta dejavnosti, ki sta vsako leto bolj priljubljeni. Številne so možnosti vse od zimskih družinskih izletov po Pohorju do bolj zahtevnih gorniških tur in strmih turnih smukov v Julijskih Alpah.
V visokogorju je pozno pozimi in spomladi ponavadi zelo veliko snega, kot kaže, bo tako tudi letos. Morda so prav podrta drevesa v poraščenem sredogorju spodbuda, da se odpravimo na nove ture drugam ali više. V visokogorju gozda ni ali pa je redkejši, možnosti za zimske izlete pa so zares številne.
Peš
Zimsko pohodništvo je primerno za vse. Tako za otroke in mladino kot tudi za starejše. Prilagoditi je treba dolžino in tehnično zahtevnost in izlet v hribe bo lahko za vse prijetno doživetje.
Hoja spada med glavne oblike gibanja, vendar v zimskih razmerah zahteva nekaj privajanja in učenja. To še posebej velja za hojo po bolj strmih pobočjih ali zaledeneli podlagi z derezami na nogah in cepinom v rokah. Prav tako je tudi gaženje v globokem svežem snegu naporno in se bo posebne tehnike še treba naučiti. Hoja z uporabo cepina in/ali derez je primerna za ture, kjer je strmina ali podlaga takšna, da obstaja nevarnost zdrsa. Dereze z manjšim številom nižjih zob pa so primerne predvsem za manj strme običajne poti, če je podlaga trda in pomrznjena. Hoje z derezami in cepinom se je treba naučiti, na voljo so številni tečaji, ki jih pripravljajo planinska in turnosmučarska društva.
Pri hoji v zasnežene hribe je treba posebno pozornost nameniti varnosti in primerni opremi. Velja pravilo, da so lahko razmere na sicer enaki turi zelo različne. Tako je lahko na primer turna smuka v idealnih razmerah na Kredarico pod Triglavom manj nevarna kakor kratek izlet po pomrznjeni poti na Šmarno goro, ki ga za nameček opravimo še v neprimerni obutvi.
Na smučeh
Vsem ljubiteljem zimske narave, ki so tudi vešči alpskega smučanja, priporočamo tudi ukvarjanje s turnim smučanjem. Turno smučanje je odlična rekreativna dejavnost, pri kateri turni smučar del poti ali vso pot premaguje na smučeh, pri vzponu in spustu. Turni smučar je tako pohodnik ali gornik ter smučar in avanturist hkrati. Prav zadnje je ob dobri snežni podlagi prava nagrada za včasih daljši in nekoliko bolj naporen vzpon.
Turno smučanje je staro že stoletje, zanja leta pa pridobiva na svojo stran številne privržence. Prednost in lepota turnega smučanja sta v tem, da se ga v dovolj dobrih snežnih razmerah lahko lotimo na domačem hribu in v sredogorju ali visokih gorah Alp. Turo si je mogoče poljubno izbirati glede na svojo fizično pripravljenost, izkušnje, plazovne in vremenske razmere, naklon strmine in čas. Pri načrtovanju ture pa se ne zanašajte le na spletne forume. Če je bil pred dvema dnevoma sneg v gorah še pršič, je že danes lahko zoprna skorja, jutri pa vetrna kloža, ki lahko sicer uživaško strmino spremeni v smrtno nevarno plazovno območje.
Oprema
Zimskega pohodništva se lotimo primerno opremljeni in pripravljeni. Pred izvedbo ture si je priporočljivo izdelati seznam potrebne opreme, ki naj bo različen za različno težavnost in trajanje poti. Seveda se bo oprema za popoldanski izlet na Polhograjsko Grmado razlikovala od tiste, potrebne za varen vzpon na zasneženi Storžič.
Pravilna izbira opreme bo pripomogla tako k udobnejši hoji in varnejši turi. Vsekakor so osnova za zimsko pohodništvo dobri zimski planinski čevlji – dovolj visoki in s kakovostnim podplatom. Obleka naj bo iz več tanjših slojev, rokavice in kape pa primerne glede na vremensko napoved. Priporočljive so pohodne palice, za mehkejši sneg tudi snežne krplje. Dereze in cepin so nujna oprema na bolj strmih pobočjih, prav bodo prišle tudi na manj zahtevnih, a poledenelih poteh.
V nahrbtniku naj ne manjkajo prva pomoč, tanka aluminijasta folija, rezervna zgornja oblačila, dodatne rokavice in kapa, zaščitna krema, sončna očala, mobilni telefon z napolnjeno baterijo in seveda zadostne količine hrane in tople pijače.
Posebna oprema za gibanje v zimskem gorskem svetu obsega tako imenovani lavinski trojček: plazovna žolna, plazovna sonda in lopata za sneg. To troje je nujno za hitro in učinkovito reševanje zasutega človeka v plazu. Pred prvo zimsko turo v visokogorje je nujno spoznavanje s pravilno rabo tovrstne opreme. Naj nam najnovejša oprema v nahrbtniku ne daje lažnega občutka varnosti! Snežni plaz namreč ne izbira med tistimi, ki imajo ali nimajo opreme. Plazovna oprema sicer statistično povečuje možnosti hitrejšega reševanja in s tem preživetja, nikakor pa te nevarnosti ne odpravlja. Tudi samohodcu na samotnih poteh ta oprema ne bo kaj prida pomagala.
Oprema za turno smučanje je posebna, prilagojena potrebam hoje s smučmi in smučarskih spustov po neurejenih terenih. Sestavljajo jo turnosmučarske vezi, ki so gibljive ter omogočajo hojo in tudi smučanje. Pri vzponu uporabljamo še tako imenovane kože, ki jih namestimo na drsalno površino smuči. Kože skrbijo za dovolj dober oprijem smuči s snegom, pred spustom pa jih enostavno odstranimo. Čevlji za turno smučanje so lažji in za hojo udobnejši kakor alpski, podplat je širši in ima gumiran profil. V zadnjih letih je razvoj oprem zelo hiter. Ta postaja čedalje lažja, a hkrati dovolj močna za dolge vzpone in spuste.
Varnost
Hoja in smučanje v gorskem okolju sta lahko izkustveno bogato doživetje, vendar je pri tem treba upoštevati osnovna varnostna pravila. V nasprotnem primeru se lahko lepa in prijetna zimska tura hitro konča z nesrečo.
Snežni plazovi so najbolj pogosti takoj po obilnem sneženju. Nekaj deset centimetrov snega je lahko osnova za razmeroma varno vriskajoče smučanje po pršiču, lahko pa je smrtno nevaren pršni plaz. Nevarnost snežnih plazov ni odvisna samo od količine novega snega, ampak tudi od sprijetosti s podlago, vrste podlage, vrste snega, vetrovnih razmer med sneženjem in po njem. Posebna previdnost je torej potrebna takoj po obilnem sneženju, v močni odjugi ali na pobočjih s kložastim snegom (skorja).
Izmed vseh ukrepov bo pravilna izbira ture najbolj zmanjšala možnosti za zasutje v snežnem plazu. Če bi se nesreča vseeno zgodila, bodo možnosti za preživetje veliko večje z uporabo plazovne opreme in nenadomestljivo tovariško pomočjo. Zasutemu v plazu namreč nič ne pomaga piskajoča plazovna žolna, če okoli njega ni drugih ljudi, ki bi mu pomagali.
Poleg plazov so pozimi v hribih najbolj pogosti zdrsi na poledeneli podlagi. Pojavljajo se ne glede na nadmorsko višino. Zdrs je zelo nevaren na pobočjih, ki so razmeroma položna, a imajo nevaren iztek v obliki strme stene oziroma prepada, zato previdnost tudi pri izletih v sredogorje ni nikoli odveč.
Najboljša preventiva sta podobno kot pri plazovih pravilna izbira ture in ustrezna opremljenost. Na trdi ali poledeneli podlagi, kjer je možnost nenadzorovanega zdrsa prek strmih pobočij ali prepadov, uporabljajmo dereze in cepin. Na neizpostavljenih poteh v sredogorju lahko uporabimo dereze z manjšimi zobmi, ki jih lahko pritrdimo na vsak trši gorniški čevelj. Te dereze so navadno primerne za vzpone po nezahtevnih poteh, kjer se je zaradi uhojenosti in vremenskih vplivov pojavila ledena podlaga. Za varno turo je vsekakor najpomembnejša pravilna izbira cilja. Tura naj bo primerna tako glede na vremenske in snežne razmere kot tudi glede na naše znanje in izkušnje.
Zaključek
Pohodništvo v objemu zimske narave je lahko zelo lepo doživetje, turno smučanje pa omogoča dodatno uživanje v vijuganju po bolj ali manj strmih pobočjih. V Sloveniji in bližnji okolici so možnosti za izlete številne, ture pa so primerne tako za začetnike in družine kot tudi za bolj izkušene.
Kritična ocena lastnih sposobnosti, znanja ter trenutnih snežnih in vremenskih razmer bo naredila turo prijetno in dovolj varno, da uporaba lavinske opreme ne bo potrebna.
Pohodniška tura ali turna smuka bosta v sončnem vremenu tako resnično nepozabni doživetji. Srečno!
Iztok Cukljati