Planinski glas - Vilko Rifel: 2. marca 1852 je pod današnjimi Marjaninimi njivami snežni plaz odnesel domačijo Čehunovih. Utrgal se je izpod Gradiške griče na vzhodnem robu Dovje ravni na Gojški planini (danes je pobočje poraščeno z gozdom, v tistem času pa je bilo pobočje travnato).
Plaz, ki je odnesel hišo, pa ni poškodoval tudi pastirske koče na Seliški planini. Edina sled, kjer je stala kmetija, je hruška. Preživela sta le drugi sin, ki je tisti dan z vrstnikom odšel na semenj v Kamnik, in hči, ki je šla malo pred tem dogodkom služit za deklo v Luče. Po zanesljivih zgodovinskih podatkih je istega dne dopoldne na severni strani Rateške Ponce ogromen snežni plaz zasul tri gospodarje iz Rateč.
O tem dogodku so med ljudmi krožile različne pripovedi:
- Na Marjaninih njivah je svoje dni stala kmetija, ki jo je odnesel plaz. Njen gospodar ni rad hodil v cerkev in je zelo preklinjal, imel je navado reči: Use nej uzame hudič in udnese u Luškә dov! (Luški Dol). Tisti dan naj bi bili domači zmenjeni z Luškim Rakom, da gredo na romanje k cerkvi sv. Primoža, v kateri je bila tisti dan maša. Domenjeni so bili, da se dobijo pri Luškem Raku. Mlajši sin se je v družbi hlapca in dekle že prej odpravil od hiše proti Luškem Raku, ostali domači pa bi prišli pozneje za njima rekoč: »Pri Luškem Raku nas počakajte!« Ker pa domačih ni bilo, je mlajšega sina začelo skrbeti, kje toliko časa hodijo. Potem sta hlapec in dekla rekla, da jim gresta naproti. Začudena, da jih nista srečala med potjo, sta prišla do kraja, kjer naj bi stala domačija, vendar sta zagledala grozen prizor: kamor jima je segel pogled, sta videla velikanske količine snega (plazovine), tam, kjer sta prej stala hiša in hlev, so bili zdaj kupi snega. Plaz, ki se je utrgal izpod Gradiške griče, je bil velikanski. Hitela sta sporočit grozno novico k Luškemu Raku. Pozneje so domače izkopali izpod plazu šele čez nekaj časa domačini, ki jih je organiziral takratni župan iz vasi Gozd. Ko so prišli do domačih, so našli gospodinjo z metlo v roki, hči je pletla in je imela pletilke zapičene v prsi, ko so jo našli. V napol podrtem hlevu pa so našli precej shujšano kravo, ki je pojedla ves nastil pod sabo.
- Na Marjaninih njivah so živeli ljudje, ki niso dosti hodili v cerkev. Gospodar je zmeraj grdo preklinjal in se pridušal. Če je šlo kaj narobe, je dejal: Vse naj vzame vrag in odnese v Seliški graben. Eni od domačih hčera se je ponoči v sanjah prikazal angel, ki je jahal belega konja, na prsih pa je imel pripete ordene (odlikovanja). Z roko je kazal v smeri Seliškega grabna. Dekle je bila bolj verna od ostalih domačih in se je znamenja ustrašila. S slutnjo, da se bo zgodilo nekaj strašnega, je zapustila dom in šla služit za deklo v Luče.
- Eno noč pred nesrečo je prišla dol izpod Gradiške griče prižgana bakla in se ustavila na vsakem vogalu hiše pri tem pa delala: šššš, ššš, ššš, pa domači tega znamenja niso razumeli.
Vilko Rifel