Primorske novice: Ker je skicirko in pisalo vedno nosil s seboj, jih je narisal in opisal ter jih pred kratkim kar 262 ovekovečil v knjigi Klanec do doma
Objavljeno: Primorske novice, sreda, 19. septembra 2007
Terpinovi klanci do domačij
Akademski slikar Rafko Terpin je prvič zagrizel v hribe do odmaknjenih rovtarskih domov pred več desetletji in nato spremljal njihovo umiranje. Ker je skicirko in pisalo vedno nosil s seboj, jih je narisal in opisal ter jih pred kratkim kar 262 ovekovečil v knjigi Klanec do doma.
Izid in predstavitev knjige Rafka Terpina Klanec do doma so v galeriji Mestne knjižnice pospremili z razstavo skic večine od 262 hiš, ki so upodobljene v knjigi.
V naravi, v hribih od Otlice na enem pa tja do Logaršč na drugem koncu hribovitega loka krajev v povodju reke Idrijce, številnih od predstavljenih domov in njihovih prebivalcev ni več. Redke domačije, kleti on njih, pajštve in seniki še kljubujejo času in trdim, a rajsko lepim hribovskim razmeram. Slikar, ki jih je zvesto obiskoval od šest-desetih let naprej, je spremljal razcvet nekaterih in poznejše umiranje in propadanje večine.
Z akrili, ki so Terpina uveljavili kot rovtarskega krajinarja, je postavil (naslikal) nič koliko spomenikov tem domovom in hribom. Predvsem pa njihovim lastnikom in ljudem, ki so jih postavljali v najmanj rodovitne, najbolj strme in težko dostopne kotičke svoje zemlje. Da bi čim več zemlje ostalo za obdelavo, kakopak!
Skupaj s svojimi cerkljanskimi učenci, ki jih je poučeval likovni pouk, je v obsežno delo - Dom mojih prednikov - Kmečka hiša na Cerkljanskem - zajel tamkajšnje domove. Del so jih natisnili v knjigi z enakim naslovom. Skice in opisi za drugo knjigo pa že nekaj let čakajo na natis.
Potem se je Terpin z zajetno knjigo Stara Idrija v linorezu s slikami in slikovitimi opisi poklonil značilni, davno izginuli idrijski rudarski stavbni dediščini. To knjigo mu je pomagalo izdati Muzejsko društvo. Klanec do doma pa je, tokrat že upokojenec, izdal v samozaložbi. Prvih dveh knjig niso prodajali po pričakovanjih. Rafko Terpin ve, da so današnji rodovi vpeti v prihodnost in upa, da bo dobra stavbna tradicija tudi po zaslugi njegovih del nekoč dobila večjo veljavo kot jo ima sedaj. Ne gre samo za spominske skice. Tu so še Terpinovi opisi izginjajoče stavbne dediščine. "So kot poezija, pretresljiva, a vredna večkratnega prebiranja," je knjigo obiskovalcem priporočila predsednica muzejskega društva Ivica Kavčič. SD