Slovenec: Litija, 10. junija 1933
Na binkoštni ponedeljek se je kmalu po 8. zjutraj raznesla po Litiji vest, da je ponoči pogorela na Sveti gori lansko leto odprta planinska koča litijske podružnice. Prvo poročilo je prišlo telefonično iz Vač, od koder se vidi greben griča, na katerem stoji koča. V Šmartnem so celo videli, kako gori streha koče, litijski gasilci so se že pripravljali, da gredo gori gasit itd. Mnogo planincev je odšlo na Sv. Goro pogledat. K sreči se je izkazalo, da so neki neprevidni turisti v zgodnjih jutranjih urah zažgali greben hriba nad svetogorsko šolo, na katerem stoji od prejšnjega učitelja Zagažena postavljeni betonski hlev. Požar je požgal precejšnjo površino tega grebena, ognjeni zublji so bili daleč na okoli vidni, tako da je vsakdo bil prepričan, da gori planinska koča. Tako je prišlo poročilo o požaru te svetogorske koče tudi v Ponedeljski Slovenec.
Ta dan so bili v koči še prav posebno veseli, ker so pohiteli na ta lepi košček našega zasavskega hribovja hrvaški turisti, ki so se veselili lepote naše mične Svete Gore in prekrasnega sončnega vremena.
Na praznik sv. Rešnjega Telesa pa bo svečan krst te planinske koče, ki bo nosila ime načelnika litijske podružnice g. Ferdinanda Tomažina, ki je pravzaprav započel akcijo za zgraditev te planinske postojanke. Prijatelji lepe narave bodo prihiteli s postaje Save, od koder imajo prijeten sprehod pičlih 100 minut skozi Tirno ali Leše, Ljubljančani pa pojdejo iz Kresnic skozi Vače mimo keltskih grobišč 180 minut, Litijani pa skozi Ponoviče 150 minut na 849 m visoko Sveto Goro.
Slovenec, 11. junij 1933