Gore in ljudje: Stran knjige si slikal v času, ko ti jo je po e-pošti pošiljal znanec, to je čisto naključje! »Vse se da pojasniti na enostaven način.« Kako? »Če sprejmeš, da se naključja dogajajo, potem mora biti tudi nekdo, ki jih 'dogaja'. Vprašaj se, kdo naključja povzroča.«
Gora lepih oblik in odlik
Šel si na Brano, ker vreme za na Veliko planino ni bilo najbolj primerno? Ta je pa bosa!
»Tam je bilo videti svetleje. Sprva sem mislil iti samo do koče na Kamniškem sedlu. Potem pa - kot bi me Brana zgrabila v Klinč.« Reče se v Klinu. Je bilo v koči kaj ljudi?
»Seveda! Oskrbnik. V celem dnevu je imel pet gostov planincev. Med klepetom sem opazoval v oknu, kako toplo proseva skozi mlečno bel zrak, kot oblak zastirajoč poglede na Brano. In me je pritegnilo.« Si takrat slikal vpisno knjigo na vrhu?
»Čakaj. To je bil šele prvi korak. Leto je bilo naokoli in od križa na vrhu sem ponovno poklical gorskega reševalca.« Si potreboval pomoč?
»Ne, to ni bil klic v sili, to je bil pogovor v živo.«
Kdor torej resnično živi, ta gleda, česar duhovno mrtvi ne vidijo – sliši, čemur duhovno mrtvi ne morejo prisluhniti: življenje, ki teče, iz človeka, živali, rastline in kamna, iz vse neskončnosti. (+)
Ni možno, da si izbral Brano zaradi režirane vaje iz reševanja v južnem pobočju Brane, ki si jo le dober teden pred tem videl na spletu?
»Na vrhu je bilo lepo. Kot bi me v prijetnem ozračju nekdo nalahno in pomirjajoče božal po celem telesu. Morda me je tisto tudi nečesa rešilo in izvabilo na usta blažen smehljaj.« O čem sta se z reševalcem pogovarjala po telefonu?
»Predvsem o vremenu. Tudi o tej moji vaji pri sledenju občutkov. Ko bi mi še večkrat uspelo takole ujeti primeren cilj. Za vsako spretnost je potrebna vaja, tudi v sledenju občutkov.« Nisi imel že pred štirimi dnevi podobnega namena, če se ne motim, iti na Grintovec?
»Po prvem načrtu naj bi bil na njegovem vrhu nekaj pred šesto popoldan.«
Ti si svoj občutek, svoja misel, svoja beseda in svoje dejanje. Po tem se meri! (+)
Dobro, da takrat nisi šel na Grintovec, bi te odpeljali dol s helikopterjem, skupaj z Rusom. Si vse skupaj prepustil naključju?
»Iz doline so bili tistikrat Grintovci videti zamolklo temačni in odbijajoči. Edino Triglav je dajal svetal vtis in raje sem zapeljal v domačo dolino. Ko sem se z vrha Triglava vrnil na Kredarico, je Rado (ker je že vedel za mojo spremembo načrta) povedal: Dobro si se odločil. Malo pred šesto je enega udarila strela na Grintovcu.« Takrat se ti je posvetilo, za kaj gre pri naključjih?
»Med sestopom na Kamniško sedlo se je zasvetilo in Planjava je zasijala v vodoravnem pramenu zahajajočega sonca.«
Življenje v Bogu ne vključuje samo bližnjega, ampak tudi vse druge življenjske oblike, kot so živali, rastline, minerali in kamni, kajti v vsej biti je življenje, Bog. On spoštuje tudi življenje – moči zavesti – mineralov in kamnov. (+)
Ne boš rekel, da je bilo naključje tvoj drugi izlet na Brano, po brezpotjih iz Jermance. Verjetno si šel tam zaradi mojega spraševanja na spletu o trakcih.
»Pomisli, kdo je tebi namignil, da napišeš tisti komentar.« Si spotoma za drevesa zavezoval bele trakove?
»To je pa dobra ideja! Bombažni trakovi so ekološki. Če ne bi znal najti prehoda, bi se z njihovo pomočjo lažje vračal.« Tako kot v pravljici o Janku in Metki?
»V Sibiriji ima obešanje trakov na brezove veje poseben pomen. Le da na Brani ni brez.« Si šel sam?
»To pa ne. Spremstvo je šlo naravnost na Kamniško sedlo.« Si imel s seboj podroben opis?
»Doma sem ga bral, vendar nisem imel vtisa, da ga bom znal uporabiti. Poleg tega sem pot želel najti predvsem na podlagi lastnih občutkov.«
Pogosto imajo besede več pomenov. Odvisen je od občutka, ki ga človek vloži v besedo. (+)
Verjetno ti je šlo zlahka po strmem in brezpotnem gozdu. Ponavadi razlagaš, da se je treba zanesti tudi na lastne občutke.
»Vmes se me je lotil kak dvom, ki je zmanjševal zaupanje vase. Vendar je bil vsakokrat pogled navzgor bolj svetal od onega proti dolini.« Vedel si, da se moraš zanesti le nase.
»To pa ne. Vedno mi je nekdo v pomoč. Če le hrupen glas jaz-a ne preglasi tihega notranjega šepetalca.« In kdo bi to bil?
»Morda isti, ki povzroča naključja.« Si ti veren?
»Nisem nejeveren.« Nisi šel trinajstega julija?
»Tudi vražjeveren nisem.« Si prišel hitreje, kot piše v vodniku?
»Ves čas sem se gnal na vso moč. Bil sem močno vživet v Branin svet. Sprašujem se, če je čas zato mineval hitreje.«
Občutite torej povezanost z vsako stvaritvijo in z vsemi kamni in rastlinami in varujte življenje, ki vam je zaupano! (+)
Na vrhu si bil vesel?
»O, že prve korake na zeleni travi, po kateri je lahek dostop do vrha, sem se veselil uspeha.« 'Spremstvo' je bilo zadovoljno, ker si se srečno vrnil na sedlo?
»Ani raje nisem omenjal možnih zapletov.« Si se vsaj javil po telefonu?
»Za ob osmih sva bila dogovorjena v koči, pa sem šele tisti čas prišel na vrh gore. Ni bilo časa za iskanje mobilnega signala. Med sestopom sem si požvižgaval in z znano melodijo je na sedlo prineslo vest, da je vse v redu.« Si takrat slikal vpisno knjigo?
»Ne. Med dopolnjevanjem trdega in tekočega goriva v koči (rozine in pivo) mi je nekaj reklo, da bom letos še prišel gor. Verjetno celo kmalu.«
Vsak zemeljski dan je človeku darilo, da se ob njem spozna in najde. Človeku se ponujajo kraljestva narave. Služijo mu ogenj in voda ter tudi zvezde, dan in noč. Spoznajte, kako bogat je dan za vsakega posameznika! Vsak človek, ki odpre Notranje bogastvo, je bogat. (+)
Še kakšna zanimivost?
»'A vi ste to', je v koči presenečeno rekel oskrbnik. Normalno, da si ni mogel predstavljati, koga tako vztrajno čaka Ana.« Onega 'Risa' tistikrat nisi poklical?
»Moral sem se držati za besedo: kadar hodim v njegovih gorah, ga pokličem. Tako mu lahko tudi marsikaj 'naložim', spodbujen s svežimi vtisi. Kako se na primer nisem mogel ubraniti Braninih čarov, da me je gora ponovno zvabila k sebi.« Si telefoniral med hojo?
»Na široki zagruščeni poti je šlo s telefonom v roki v redu, kar samo od sebe, kot po gorski avtocesti.« Tekočine si imel dovolj?
»Nazaj grede sem dotočil odlično studenčnico, ki izvira neposredno pod Brano.«
Voda simbolizira čiščenje duše in telesa. Voda je tekoča – Duh je tekoč. (+)
Si šel kmalu zatem še tretjič?
»Železo se kuje, dokler je vroče. Na goro se rad vračam, dokler so vtisi še sveži.« Kaj novega bi lahko videl na Brani?
»Spoznavat sem šel prečno lovsko pot, ki tesno objame vzhodno ostenje Brane. Ponovno sem se izgubil v času in na sedlo prišel kasneje, kot sem računal.« Na Veliko planino si tudi pomislil?
»Za malico je bila na jedilniku tudi govedina z divjačino in vprašal sem se, če so krave ustrelili na kaki planini.« Se nisi malo posilil s pristopom po Šiji?
»Nasprotno. Prepričeval sem se, da letos še nisem nič vadil, da ne poznam smeri, da bom zamudil vlak, skratka, da to ni zame.« Kako to, da si šel vseeno?
»Na nekem ovinku mi je pogled potegnilo kvišku. Kot v prijazno povabilo me je svetal soj skal pogladil s kamnitim pogledom.«
Vse, kar živi, občuti. Podobno kot človek občutijo vse življenjske oblike veselje in trpljenje – pa naj so to živali, rastline ali kamni. Življenje je zavest. Zavest izžareva nešteto evolucijskih faset Jaz Sem. Zavest je tudi ozaveščanje. Ljudje, živali, rastline in kamni občutijo glede na svojo zavest. (+)
Ti, ki nisi toliko vajen skalovja, kakšen je bil občutek pri lazenju?
»Prvi prijemi za kosti Brane, še vse tople od sonca in mehko hrapave od nenehnega oblivanja vode (verjetno tudi zjedkane od kislega dežja), so bili prijetni. A že na prvi resni oviri sem se dvakrat zavrtel in se ponovno vprašal, če ne bi bilo bolje iti dol. Kot bi obakrat z gore dobil odgovor 'gor'. Kasneje nisem več podvomil vase in tudi zato je šlo vse v redu.« Po načrtu si že bil v zamudi in si si dovolil še časovno daljši pristop.
»To je res. Istočasno pa sem imel občutek, da se bo vse skupaj izšlo, čeprav nisem vedel, kako.«
Notranje spoznanje malo koristi, če človek ne stori tega, kar je spoznal. (+)
In potem se je na vrhu zgodilo tisto banalno naključje?
»Tisto, kar sem opazil pri naključju, je verjetno le vrh ledene gore. Večina se ga ne vidi. Slučajno se je prvi naslednji za menoj vpisal neki Tomaž, 'Risov' sopriimenjak, ki je prav tako prišel na Brano po južnem pristopu. V naključju je sodelovala vsaj še ena oseba, ki je navsezgodaj zjutraj tega dne slikala stran. Kako jo je dobil 'Ris', tudi ne vem. Pojma nimam, koliko ljudi je bilo vpletenih za eno preprosto naključje.« V koči si povedal, kje greš na Brano?
»Dve Hrvatici sta se vrnili z Brane in oskrbnik ju je vprašal, če smo se srečali. Tako je izvedel, da sem šel po svoje na goro.«
Vsak dan se godijo takoimenovani čudeži. Človeku se zdijo samoumevni, ima jih za naključja ali srečne primere, ki se včasih zgodijo, tako misli, da pa se jih ne da razložiti. Spoznajte: Ni naključij. Vse temelji na zakonu setve in žetve ali pa je vodstvo in skladanje po zakonu ljubezni. (+)
Zakaj si se ustavil v koči, če se ti je mudilo v dolino?
»Simon kuha dobro kavo. Nič ni motilo, da je bilo hladno pivo samo deset centov ceneje kot na Kredarici.« Je bilo tisti dan po poti kaj ljudi?
»Gor grede en lahek gorski tekač in dol grede nekdo v počasnem koraku in s težkim nahrbtnikom. Ko je slišal, zakaj hitim na železniško postajo, je komentiral: 'Si je že bolje zlomiti nogo, kot pa zamuditi.' Za vsak slučaj sem Ano tudi poklical in povedal, da ima 'Brana ekspres' petnajst minut zamude.« Koliko zamude si imel na koncu?
»Zanimivo, na dogovorjeno mesto sem prišel do minute natančno.«
Kdor je samo s tem svetom, ta tudi gleda samo na svoj mali, omejeni svet jaza. Tako otopi za zakon življenja in je torej duhovni mrlič. Duhovni mrliči so gluhi in nemi za resnično življenje. (+)
(+) To Je Moja Beseda A in Ω (izdalo Univerzalno življenje)
Iztok Snoj