Igor Zlodej: Po kilavi jeseni z deževnim vremenom je naposled v gorah le zapadel sneg.
|
Izpostavljenih prečenj se lotevamo z ustrezno opremo |
Čeprav smo letos še dolgo poletje hodili po gorah z zimsko opremo, je marsikdo v vmesnem času vseeno pozabil kaj sodi v in na nahrbtnik za zimske vzpone. Oprema sama po sebi nam prav veliko seveda ne bo pomagala, če ne bomo znali presoditi kdaj in kje jo pravilno uporabiti in jo seveda imeli s sabo.
Še vedno seveda velja, da se vsaj tri dni po sneženju naj ne bi odpravljali v zasnežene gore, še posebej, če do potankosti ne poznamo lokalnih razmer. Trenutno je v gorah II. stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, ki pa je seveda splošna, lokalno so lahko razmere bistveno bolj ali manj nevarne. Ne zanašajmo se na uradno izmerjene višine snežne odeje, ker veljajo le za točno določeno lokacijo, dejansko pa bomo na poti lahko naleteli na snežne zamete, katerim bomo težko kos in se nam bo lahko nameravan čas vzpona bistveno podaljšal. Krplje in smuči nam bodo seveda pri tem v veliko pomoč. Veter v gorah lahko zelo poslabša varnostne razmere, zato pazljivo spremljamo vreme in se izogibamo območjem z napihanim snegom.
|
Naj nas ne premami lepota zimskih gora |
Hoja v skupini marsikateremu zimskemu obiskovalcu gora ni preveč všeč, vseeno pa še vedno velja, da nam bodo lahko ob morebitni nesreči ali snežnem plazu najbolj pomagali na kraju prisotni. Samohodništva naj se lotevajo le dobri poznavalci gora, ki imajo tudi potrebne izkušnje.
Ne zanašajmo se ne opise poti na raznih forumih, še posebej, če anonimih piscev ne poznamo. Pogosto se dogaja, da je sicer uspešen vzpon glede razmer podcenjeno opisan. Razmere pa se pozimi kot vemo dnevno, včasih celo na ure spreminjajo.
Na vrhu gore, sedla, škrbine, planine smo šele na polovici poti, zato previdno tudi na sestopu, ko se običajno zgodi največ nesreč.
Igor Zlodej, DGRS Bovec