Večer, Črna kronika - Elizabeta Planinšič: … za zdaj vsaj še z derezami in cepinom
...
Letos so iz gora reševalci prinesli že deset trupel. Reševalci so letos posredovali v že 95 primerih, kar je osem intervencij manj kot v enakem obdobju lani. Še vedno pa je zaskrbljujoče število mrtvih, saj so jih letos z gora prinesli že deset, v enakem obdobju lani pa 12. Zato so pred začetkom poletne planinske sezone Planinska zveza Slovenije (PZS) in gorski reševalci opozorili, da so v gorskem svetu marsikje na poteh še zaplate snega, zato planincem za večjo varnost priporočajo dereze in cepin. Poleg primerne opreme so izpostavili še dobro pripravo na turo, primerno obutev in dovolj zgodnji začetek poti.
Zdrsi so najpogostejši vzrok nesreč v gorah, opozarjajo. Najpogosteje pa so ti posledica slabe priprave na turo, precenjevanja lastnih sposobnosti, utrujenosti in neprimerne opreme. Poleg derez in cepina gorski reševalci posebej v pomladanskem času svetujejo tudi samovarovalni komplet z vrvjo in uporabo čelade, saj je zaradi taljenja snega pogosto padajoče kamenje. Gornike poleti ogrožajo tudi nevihte, dehidracija in sončni udar. Zato se je treba v gore odpraviti dovolj zgodaj in s primernimi, to je svetlimi in dolgimi oblačili.
Gorski reševalci vsako leto največ intervencij izvedejo klasično. V približno 170 primerih reševanj na pomoč priskoči helikopter. Ta je že v stalni pripravljenosti na Brniku. Julija in avgusta bo dežurstvo potekalo vsak dan, junija in septembra pa od petka do nedelje.
Med najbolj ogroženimi skupinami sta glede na statistike posamezniki med 20 in 29 letom ter 50 in 59 letom. Mladost naj bi bila kriva za večje število nesreč v prvi kategoriji, pa neizkušenost ali iskanje adrenalina, v drugi pa tako pretiravanje, ko imajo posamezniki občutek, da so v življenju nekaj zamudili in želijo ta manjko nadoknaditi.
Pred začetkom poletne planinske sezone, ki traja od 15. junija do 15. septembra, se odpirajo tudi še zadnje planinske koče, ki jih je v slovenskih gorah skupaj z zavetišči in bivaki 178. Zadnje se bodo odprle nekatere koče pod Triglavom, zaprt pa ostaja Dom Petra Skalarja na Kaninu, kjer bodo poleg koče postavili bivak.
"Reševalci v stiski pomagajo ljudem, ki jih pokličejo na pomoč. Med opravljanjem tega plemenitega prostovoljnega poslanstva nemalokrat tvegajo tudi svoja življenja, saj so izpostavljeni nevarnostim, ki jih ogrožajo med reševanjem. Mnogim nepojmljivo je dejstvo, da slovenski gorski reševalci življenja ljudi (neznancev) rešujejo prostovoljno!" pa je zapisal v spremni besedi kratkega predstavitvenega filma o Gorski reševalni zvezi njegov režiser Anže Čokl. "Svoj čas namenijo ne le za samo reševanje, temveč tudi za izobraževanja, izpopolnjevanja, obvezne vaje in vse drugo, kar spada zraven, da so že več let vrhunsko usposobljeni strokovnjaki za reševanja v gorah in drugod na težko dostopnih mestih." In tik pred navalom v gore in planine so ga lansirali v javnost, v opomin, da nesreča nikoli ne počiva in da je potrebno v gore odhajati ustrezno pripravljen in opremljen.
Elizabeta Planinšič
Fotografija: Reševanje v gorah (Marko Vanovšek)