Indirekt - Mire Steinbuch: Komaj dober mesec po smrti Pavleta Kozjeka je v Himalaji umrl še en slovenski alpinist.
Tridesetletni Miha Valič, eden od najbolj nadarjenih plezalcev in alpinistov mlajše generacije, se je ponesrečil pri sestopu z vrha 8201 metrov visokega Čo Ojuja, šeste najvišje gore na svetu. Nesreča se je zgodila med prvim in drugim višinskim taborom na strmi stopnji, ki je opremljena s fiksno vrvjo.
Valič je alpinistični izpit opravil leta 1996. Leto pozneje, takoj po maturi, pa je že odšel na prvo odpravo v Bolivijo. Leta 2000 je opravil izpit za gorskega reševalca, od leta 2006 je bil gorski vodnik z mednarodno licenco, poleg tega je bil še vodnik psa za reševanje izpod plazov in ruševin. Ob plezalski dejavnosti mu je uspelo tudi diplomirati na biotehniški fakulteti. Dejaven je bil v vseh zvrsteh alpinizma, bil pa je tudi dober športni plezalec.
Imel je status vrhunskega športnika, opravil je vrsto kakovostnih alpinističnih vzponov v domačih in tujih gorah, lepe uspehe je dosegel tudi pri plezanju športnih smeri v plezališčih. Širša javnost ga je spoznala, ko je od 27. decembra 2006 do 7. aprila lani opravil zimske pristope na 84 glavnih evropskih štiritisočakih. Slabo vreme ga je prisililo, da je moral načrtovanih 82 dni podaljšati na 102 dneva. Vse dni je preživel v kombiju ali v neoskrbovanih bivakih.
Na predavanju o tem podvigu, ki ga je slikovito prikazal s pomočjo diapozitivov in kratkega filma, je dejal: "Naslednjih nekaj mesecev nočem videti testenin in juhic." Precej vzponov je opravil sam, pri nekaterih so se mu pridružili prijatelji iz domovine. Svoje samotne vzpone je opisoval s preprostimi besedami.
Tisti, ki se vsaj malo spoznamo na alpinizem, lahko slutimo, kaj pomenijo besede: "Ko je bilo težko, sem si včasih zaželel, da bi bil z menoj prijatelj, da bi me varoval z vrvjo." Po končani predstavitvi mu je nabito polna dvorana s stoječimi ovacijami izkazala svoje spoštovanje in navdušenje, kar med Slovenci ni prav pogosto.
Miha Valič je bil eden od tistih ljudi, ki sledijo svojim sanjam in gredo, kamor jih vodi srce. V teh dneh, ko drevje začenja rumeno žareti, prihaja obdobje, ko je v gorah najlepše. Za Miho ostaja praznina. In bolečina v srcih tistih, ki so ga imeli radi.
Od Himalaje do Patagonije
Seznam Valičevih dobrih vzponov je dolg in pester. Oglejmo si jih le nekaj: v Triglavu je prosto preplezal Bergantovo smer s Čopovim stebrom, IX-/VI, 1000 m, opravil prvo ponovitev Metropolisa, VIII/VII , 350 m, prvo prosto ponovitev Na drugi strani časa VIII/VII, 300 m, prosto ponovil Obraz Sfinge, IX/IX , 300 m; v Ospu je med drugim uspel v smereh Vražji Robert, X/VIII , 120 m in Črna burja 7c, 140 m; pri športnem plezanju pa v težkih smereh v Mišji peči Missing link 8b , Mrtvaški ples 8b in Lahko noč, Irena 8b. Bil je član odprav v Peru, Himalajo, Yosemite, Karakorum in Patagonijo.
Mire Steinbuch