Večer, Črna kronika - Mateja Jazbec: Letos mineva štirinajst let od največje nesreče med slovenskimi gorskimi reševalci, ko se je 10. junija 1997 na usposabljanju na grebenu Turske gore smrtno ponesrečilo pet reševalcev.
V spomin na največjo tragedijo v skorajšnji stoletni zgodovini slovenskega gorskega reševanja je Gorska reševalna služba Mojstrana v soboto pri pomniku na Okrešlju pripravila žalno slovesnost.
V Turskem žlebu nad Okrešljem v Logarski dolini sta bila nepazljivost in splet okoliščin usodna za gorske reševalce inštruktorje Mitjo Brajnika, Luko Karničarja, Rada Markiča, Janka Kokalja in Borisa Mlekuža. Ti so v okviru usposabljanja v severni steni Turske gore v Savinjskih Alpah na višini okoli 1900 metrov uredili sidrišče in priveze. Ko so se nato z domnevnim poškodovancem pripeli na helikopter, je eden izmed njih dal znak, da se helikopter lahko dvigne. Drugi član skupine je bil še pripet z varnostno žico, zato je sila helikopterja odtrgala del skale, okoli katere je bilo urejeno sidrišče, vseh pet reševalcev pa je z žico potegnilo za sabo v globino. Ob deseti obletnici dogodka je izšla knjiga Tragedija v Turski gori.
Govornik na slovesnosti je bil predstavnik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) in predsednik Sklada Okrešelj, namenjenega za pomoč otrokom ponesrečenih, Dušan Polajnar. V kulturnem delu so sodelovali baritonist ljubljanske opere Marko Kobal ob spremljavi citer Tomaža Plahutnika in Rada Polajnar s poezijo. Mašo je daroval dovški župnik Franc Juvan, ki je v pridigi med drugim omenil svojo izkušnjo z gorskimi reševalci.
Venec GRZS so pred spominsko ploščo položili predsednik GRZS Igor Potočnik in Grega Berce ter Klemen Tomazin iz GRS Mojstrana. Venec Planinske zveze Slovenije je položil Danilo Škerbinek.
Gorski reševalci delujejo v sedemnajstih postajah po Sloveniji. Letos so posredovali že v 138 primerih, od tega je v gorah umrlo šest ljudi.
Mateja Jazbec