Delo, Kronika - Marjana Hanc: Število akcij se za zdaj še ne bo zmanjšalo
Gorske reševalce skrbi krčenje proračunskih sredstev, zato poudarjajo, da žrtvujejo že svoj prosti čas, ne morejo pa tudi reševati na svoje stroške – Vojska je od leta 2005 s helikopterji prepeljala 1190 ponesrečencev
Zgornji Brnik – »Upam, da bodo politiki razumeli. Gorski reševalci darujemo svoj prosti čas, ne moremo pa tudi reševati na svoje stroške. Najprej bodo zmanjšali sredstva za opremo, šele nato se bodo zmanjševale akcije,« je včeraj ob krčenju sredstev opozoril Igor Potočnik, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije. Na tiskovni konferenci, posvečeni analizi skoraj 90-dnevnega stalnega dežurstva ekipe helikopterskega reševanja v gorah, je na nesprejemljivo varčevanje opozorilo še več govornikov.
Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič se je v vojaškem hangarju zahvalila gorski reševalni službi, reševalcem letalcem, zdravnikom, posadkam helikopterja in policistom, ki, kot je dejala, trdo delajo, in pri tem opozorila na njihovo dobro usklajenost pri pomoči ponesrečenim. Na vojaškem delu letališča Jožeta Pučnika je bila namreč od 3. junija v pripravljenosti dežurna posadka helikopterskega reševanja in helikopter SV Bell 412, Toni Smolej, predsednik komisije za letalsko reševanje pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, pa je navedel, da bo tovrstno dežurstvo, pri katerem sodeluje v GRS 40 letalcev reševalcev in 15 zdravnikov, potekalo vse do 2. oktobra. Za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči z bellom je usposobljenih še 16 pilotov SV, osem pilotov je usposobljenih za reševanje s helikopterji AS 532 AL Cougar, devet letalcev tehnikov in štirje operaterji za delo s hidravlično dvigalko. »Skupaj bo dežurstvo potekalo 90 dni, doslej pa smo v gorah imeli 88 intervencij, od teh 77 z uporabo vojaškega helikopterja in 11 s pomočjo policijskega helikopterja. Sicer pa so gorski reševalci 45 odstotkov akcij v gorah izvedli s pomočjo helikopterja, 55 odstotkov je bilo klasičnih. Reakcijski čas je v letošnji sezoni v primerjavi z lanskim nekoliko daljši. Rezerva vedno obstaja, pri reakcijskem času, ki v povprečju znaša 37 minut, je treba vedeti, da je ta povezan z lokacijo ponesrečenca,« je poudaril Smolej.
Načelnik generalštaba SV generalmajor Alojz Šteiner je pohvalil odlično usklajenost med vojsko in prostovoljci, v nadaljevanju pa navedel statistične podatke o sodelovanju SV pri helikopterski pomoči od leta 2005 naprej. Vojska je tako doslej v okviru helikopterske pomoči opravila skupaj 1327 naletnih ur, v 1058 reševalnih akcijah pa so prepeljali 1190 ponesrečencev. Zaradi tega so operativni stroški znašali 3,4 milijona evrov, samo letos (do 12. septembra) pa že 452.000 evrov in bodo zagotovo presegli lanske, ki so znašali 548.000 evrov. Denar sicer poskušamo dobiti vrnjen, je poudaril generalmajor in pripomnil, da je Slovenija ena redkih držav v zavezništvu Nata, ki ima tako organizirano helikoptersko pomoč. »Nočem jamrati, svoje naloge bomo tudi v prihodnje poskušali izvesti čim bolje,« je dejal generalmajor.
Vojska je sicer letos izvedla 139 reševalnih akcij z uporabo helikopterja, v 150 naletnih urah pa je prepeljala 154 ponesrečencev. Zaradi lepega vremena je bilo število intervencij septembra v primerjavi s zadnjimi leti še posebej veliko. Konec prejšnjega tedna je bilo, denimo, v gorah kar sedem nesreč, pri katerih je bila potrebna pomoč posadke helikopterskega reševanja.
Marjana Hanc