Išči

Tags

Objavljalci

Authors

Arhiv

Velika alpinistična zgodba

Urban Golob: Pred nekaj dnevi je gorniško javnost šokirala vest, ki so jo podkrepili tudi posnetki na youtubu, o smrti mladega italijanskega gorskega vodnika Federica Campaninija in njegove klientke na Aconcagui, najvišji gori Južne Amerike ...

Dekle je umrlo že prej, ko sta v slabem vremenu zgrešila sestop, Campaninija pa so še živega našli argentinski gorski reševalci, ki mu naj bi mu popolnoma izmučenemu še nekaj ur pomagali, potem pa naj bi odnehali in ga pustili umreti v viharju, češ, 'da ima samo še 40 minut življenja'. Dolgo časa sem razmišljal, kaj naj o tem dejanju, ki je skregano z vsemi vrednotami ne samo gorništva ampak tudi humanosti, (še posebej, ker se je odvijalo na tehnično ne toliko zahtevnem pobočju, kjer poteka normalni pristop) sploh napišem. Namesto da bi modroval o tej tragediji, se bom spomnil nekega drugega, izjemno pozitivnega dogodka, ki se je odvijal leta 1975 v J steni Makaluja.

Tisto jesen je zelo močna - takrat še seveda Jugoslovanska odprava - plezala v južni steni Makaluja in jo tudi preplezala. Na vrhu so se zvrstili Stane Belak – Šrauf, Marjan Manfreda – Marjon (ki je prišel na vrh brez dodatnega kisika, kar je bil takrat višinski svetovni rekord), Nejc Zaplotnik, Janko Ažman, Ivč Kotnik in Viki Grošelj. Po neprespani noči v prenatrpanem šotorčku zadnjega, petega tabora na višini 8000 metrov, ko so se v njem drenjali Grošelj in Kotnik, ki sta prihajala z vrha ter Bešlin in Dovžan, ki sta se tja povzpela iz tabora štiri, se je proti vrhu najprej odpravil Dovžan, nekoliko kasneje pa še Bešlin. Medtem ko je Dovžan lepo napredoval proti vrhu, pa je bil Bešlin počasnejši. Kljub temu, da je pri vzponu pogosto čakal prijatelja, je Dovžan dosegel vrh sam, potem pa začel sestopati. Ko je pri sestopu srečal vzpenjajočega Bešlina, mu je Dovžan rekel, naj se obrne, ker je že pozen, morda prepozen za vrh. A magična moč bližine vrha je bila močnejša in Bešlin je vseeno skušal doseči najvišjo točko gore. Dovžan je do večera sestopil v zadnji tabor na višini 8000 metrov in tam čakajoč na prijatelja preživel že drugo noč na tej višini. A prijatelja ni bilo.

Nadaljevanje/celotna objava na Fotografski in plezalni grifi >>>

06.03.09


Vršni del zahtevne južne stene
Makaluja (www.razzeti.com)

 

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave

3 komentarjev na članku "Velika alpinistična zgodba"

Boris Strmšek,

Meni se predvsem zdijo sporni posnetki takšnih dogodkov, ki jih nato nekdo spravi v javnost. Tukaj gre očitno za moderno pomanjkanje občutka za spoštovanja človeškega dostojanstva. Zelo moderno bi lahko rekli. Kar pa se tiče same Aconcague, pa gre predvsem za nepoznavanje, saj je najbolje sestopiti naravnost s Traverze v tabor Nido de Condores, če gre kaj narobe z vremenom. Tam ni kaj zgrešiti. Kvečjemu se lahko zgodi, da ljudje gredo mimo Nida v bazo. Sestop po Normalni smeri v slabem vremenu in ljudem, ki so v težavah ter jim pade koncentracija in se tem tudi občutek za orientacijo, pogosto pripelje do napake, ko gredo na Poljski ledenik. Tisti "ledenik" je kup šodra in je v zadnjih letih že povsem enako, kot na Normalni smeri. In na Normalki so sedaj neki novi tabori, kup nekih poti sem ter tja in napaka je hitro tu. Kar pa se gorskega vodnika tiče, pa je očitno naredil veliko napako. Slabo vreme ne pride kar v trenutku, obstaja dokaj natančna vremenska napoved, le na silo ne smeš tam siliti proti vrhu. Gorski vodniki niso bogovi in prav tako delajo napake. Sicer pa Aconcaguo marsikdo podcenjuje, ker je tehnično nezahtevna. A vsako leto tudi na Normalki umirajo ljudje. In še več bi jih, če ne bi bili na gori ves čas rangerji, ki včasih tvegajo življenja, da bi komu pomagali. In prav tako so samo ljudje in ne supermani...

Zgodba z Makaluja pa je bila res primer požrtvovalnosti. To je v časih komercialnih odprav in izgubljanja vrednot že redkost.


Metod Škarja,

Za objektivnost ocene dogajanja na Aconcagui je treba poznati vsa dejstva. Pri objavi http://www.gore-ljudje.net/novosti/42990/#19700101010000 je spodaj pod pripombami tudi povezava http://www.mounteverest.net/news.php?id=18069. Tam se zve, da sta Italijana v megli in nenadnem viharju sestopila na napačno stran, po tehnični Poljski smeri kar 400m globoko (dejansko je bila večja grupa, ta dva Italijana sta padla, ostale je rešil helikopter) . Reševalci so kasneje enega Italijana našli živega (kar niso pričakovali in niso imeli ustrezne opreme s seboj, verjetno tudi glede na poročilo skupine) in ga že spravili gor 100m, za preostalih 300m pa je zmanjkalo moči. Takrat so tudi nastali posnetki. Dokler je Italijan lahko vsaj malo pomagal s svojimi močmi, je še šlo... Stvar se torej ni dogajala na sestopni smeri.


Marjeta Štrukelj,

Ni nujno, da Dovžana poznaš osebno, dovolj je, da si bil na njegovem predavanju »Hvalnica norosti« in veš, kako VELIK človek je to. Navdušujoča izpoved večnega zaljubljenca in častilca gora se dotakne človeka in ostane v srcu za vedno. Vsa pohvala in zahvala tudi Urbanu, da nam je razkril zgodbo, ki ob vseh krutih dogajanjih dvomljivcem pokaže pravo pot dostojanstva in resnične zmage v gorah.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Značka, oznaka, tag

Značk imamo veliko in jih še dodajamo, zato njih pregleda/uporabe še ne moremo predstaviti.

Arhiv alpinističnih novic

  • Število objav: 27730