Išči

Tags

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Štupar 2262 2

Vendarle sporazum za reševanje v gorah

Primorski dnevnik: ... Reševalci iz obeh držav naj bi bili tako po novem opremljeni z najbolj sodobnimi mobilnimi telefoni in tudi žepnimi računalniki, s katerimi bi takoj navezali stike s komunikacijskimi centri civilnih zaščit.

VIDEM - Civilni zaščiti Furlanije-Julijske krajine in Slovenije bosta zaprosili Evropsko unijo za financiranje skupnega projekta za reševanje ponesrečencev v visokogorju. Novico o sporazumu med civilnima zaščitama je včeraj posredoval odbornik FJK Riccardo Riccardi, ki je povedal, da je v dogovor vključena tudi luksemburška družba Hitec, ki je specializirana za komunikacijske servise v gorah. Furlanija-Julijska krajina bo projekt financirala z okoli 37 tisoč evri, načrt pa je vreden 400 tisoč evrov.
Reševalci iz obeh držav naj bi bili tako po novem opremljeni z najbolj sodobnimi mobilnimi telefoni in tudi žepnimi računalniki, s katerimi bi takoj navezali stike s komunikacijskimi centri civilnih zaščit. To bi zelo olajšalo delo reševalcev na terenu, helikopterjev ter zdravniškega in drugega reševalnega osebja.
Problem nezadostne komunikacije civilnih zaščit in reševalnih služb FJK in Slovenije je prišel do izraza ob januarski tragični nesreči trbiškega alpinista Luce Vuericha na Prisojniku v Sloveniji. Trbiški župan Renato Carlantoni je pred nekaj dnevi pozval Rim in Ljubljano, naj vendarle skleneta dogovor o skupnem reševanju ponesrečencev v visokogorju. Županov apel je očitno naletel na rodovitna tla na deželni ravni in v Sloveniji. Carlantoni je ob tej priložnosti tudi pozval Italijo naj ratificira dogovor med italijansko in slovensko policijo.

26. 03. 2010

Dogovor za reševanje ponesrečencev v visokogorju

Pobočje Kanina, kjer poteka meja med Italijo in Slovenijo

 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
GRS novosti PrimorskiDnevnik

2 komentarjev na članku "Vendarle sporazum za reševanje v gorah"

Igor Zlodej,

Ob prebiranju članka nekako ne morem mimo tega, da se gorsko reševalne službe Furlanije Julijske Krajine, dežele Koroške in Slovenije že vrsto let srečujejo na tako imenovanih srečanjih Alpe Adria. Osebno sem bil prisoten na srečanju leta 2008 v Italiji in lansko leto pri nas v Lescah, letos je na vrsti avstrijska Koroška. Ob izmenjavi podatkov o organiziranosti, reševalnem delu, novostih v reševanju in dobrih praksah je vedno govora tudi o medsebojnem sodelovanju. Nenazadnje so bile v preteklosti tudi že bile organizirane skupne reševalne vaje. Prihajajo vabila za razna srečanja, tekmovanja in podobno. Moje osebno mnenje je, da so srečanja koristna, krepijo se osebna poznanstva, ki veliko krat lahko hitro in učinkovito premagajo administrativne ovire. In zakaj bi sploh lahko prišlo do kakršnih koli administrativnih ovir? Vzrok je lahko samo neustrezna komunikacija oz. komunikacija na neustrezni ravni. Osebno vem za primere, ko se je ob ustrezni komunikaciji vse bliskovito rešilo. Administrativna državna meja tako ni predstavljala nobene ovire za prelet helikopterja bodisi iz Italije v Slovenijo ali obratno. Zato mi ni povsem jasno kakšne super mobilne telefone in drugo tehnično opremo bi potrebovali, da bi lahko medsebojno komunicirali, ko pa je vsak mobilni aparat dovolj zmogljiv, da pokličeš kamorkoli na planetu. Ovira je lahko le slaba pokritost goratega območja in s tem preusmeritve klicev na druge centre za obveščanje. Še najbolj učinkovito bi bilo, če se bi lahko vsi takšni klici na mejnih področjih takoj preusmerili na center za mednarodno policijsko sodelovanje v Vrata-Megvarje, ne pa na neke druge centre, ker se s tem samo zapravlja dragocen čas, ki je še kako pomemben pri reševanju.

In, če se vrnem še na konkreten žalosten primer v Prisojniku mi ni povsem jasno, zakaj je bil prevoz ponesrečenega v bolnišnico v Videm s Trbiža opravljen z reševalnim vozilom po cesti in zakaj to ni bilo opravljeno s helikopterjem, ki je ponesrečenega pobral na kraju. Nekje sem celo zasledil podatek, da je na Trbižu čakal še en medicinsko bolje opremljen helikopter. Skratka okoliščine, ki nekako niso logične. Kot tudi mi nikoli ne bo razumljivo, da je lahko italijanski helikopter v primeru "Belgijci" z delom pričel že ob 06.00 uri zjutraj, ko se je zdanilo, naša posadka helikopterja pa je na ta isti dan v službo prišla ob 08.00 uri in je opravila dejansko le en sam samcat simboličen polet, pa še tega verjetno ne bi, če ne bi moral ravno takrat italijanski helikopter natočiti gorivo.


Jurij Jeršin,

V tem nesrečnem reševanju sem sodeloval tudi sam. Ker naš helikopter zaradi nemogočih razmer na Brniku ni mogel poleteti, je bila ena od možnosti italijanski helikopter. Italijani so se odzvali zelo hitro in kaj kmalu je pod ostenje Prisanka priletela priletela Veverica (AS 350 Ecureuil), ki je v temeljih namenjena prevozu moštva in ni strogo namenski medicinski helikopter že zaradi svoje majhnosti in ni opremljen z reanimacijsko opremo. Ponesrečenca smo vseskozi oživljali po TPO in to v vpadnici plazu, kar je tudi za nas predstavljalo veliko nevarnost. Helikopter je na kraj nesreče pripeljal tudi našo zdravnico z opremo, ki se je z vsemi močmi borila za njegovo življenje. Ko smo Luca pripravili za transport, smo ga vkrcali v Veverico, ki ga je odpeljala na Trbiž, kjer ga je prevzela italijanska zdravstvena služba. Od tu je bil prepeljan z reševalnim vozilom v bolnišnico, kar je bila pač odločitev italijanskega zdravnika.

Na posredovanje je na italijanski strani čakal tudi helikopter nujne medicinske pomoči, ki je namensko opremljen z vso reanimacijsko in drugo opremo, ki pa dovoljenja za prelet meje ni dobil. Kje je prišlo do kratkega stika ne vem, vem pa, da tisti trenutek na plazu ni bilo ne Slovenca, ne Italijana, samo reševalci, kjer je vsak pomagal po svojih najboljših močeh. V danih razmerah smo storili vse, da bi Luca ohranili pri življenju.

Gorski reševalci z obeh strani meje sodelujemo že vrsto let na intervencijah, vajah, neformalnih srečanjih in končno tudi plezamo v navezah. Mi smo meje že zdavnaj izbrisali tako fizične in kot tiste v glavah, tudi v času bivše države smo bili korak pred diplomacijo. Pripravljeni smo dati vse od sebe za vsakega ponesrečenca v gorah in apeliram na ljudi na pravih mestih: ZABOGA omogočite nam to!

Pa lep pozdrav,

Jurij Jeršin

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Bilten URSZR – 26.03.10
Naslednja objava Z dobrim izkupičkom s svetovnih vojaških zimskih iger

Značka, oznaka, tag

Značk imamo veliko in jih še dodajamo, zato njih pregleda/uporabe še ne moremo predstaviti.

Arhiv alpinističnih novic

  • Število objav: 27733