Janez Pikon: Nenavadni dogodek je opisala Milka Mavrič, ki je bila poleg in še deklica, kajti njen oče je služboval v bližnji čuvajnici.
Zasilni in nenavadno bučni ter dokaj opazni pristanek italijanskega vojaškega letala v ponedeljek 21. avgusta 1916 ter tesno ob železniški postaji Nomenj se je živo spominjalo mnogo starejših domačinov iz bližnjih vasi Nomenj, Log, Lepence in Bitnje. Dogodek je opisala po spominu tudi Milka Mavrič, ki je bila takrat poleg in še deklica, kajti njen oče je služboval kot železničar na bližnji čuvajnici ob železniški postaji Nomenj pri Bohinjski Bistrici v Bohinju. Tisto avgustovsko jutro je bohinjsko dolino prekrivala jutranja in gosta megla. Vaščani pri opravilih na polju so dlje časa prisluhnili le močnemu ropotu, verjetno letalu so ugibali, ki je nemočno krožilo nad meglenimi travniki ob vasi.
Okrog desetih dopoldne se je megla le nekoliko razkadila, ravno prav, da so domačini bili priča nenavadnemu in zasilnemu pristanku vojaškega letala na večjem Žvabovem travniku južno ob železniški postaji Nomenj. Oba pilota sta po pristanku na travniku takoj zažgala vse dokumente, z obstreljevanjem letalskega motorja sta poizkušala uničiti in požgati tudi letalo, kar pa jima je le delno uspelo. Kmalu po pristanku nesrečnega letala je na travnik pritekel Ozefk, ki je bil oborožen s koso in še več drugih domačinov iz bližnjih vasi. Neka preplašena kmetica je kričala, da ju morajo kaznovati za vsiljivo in nenavadno početje.
Oba nesrečna in mlada pilota pa sta se ob letalu tresla od strahu. Pred razjarjenimi domačini so ju rešili Avstro-Ogrski vojaki, ki jih je po telefonu poklical Milkin oče. Iz smeri Bohinjska Bistrica so se pripeljali z derezino in odpeljali pilota s travnika ob vasi Nomenj.
Njuno ravnanje je spominjalo na nujen pristanek zaradi okvare letala in zasilnega pristanka brez znakov pobega. Po spominu A. Repinca naj bi še eno letalo strmoglavilo v pobočje za Belim potokom.
Fotografija v povzetku: ena od štirih deklic na fotografiji desno, ki se držijo za roke je Milka Mavrič.
Vir: Opisala ga. Milka Mavrič, fotografiji letala Stanko Ažman, viri še Branka Zupanc, Branko Medja, Bojan Žvab in Ivan Arh (Ravnikov Ivan), ter knjiga Tomaža Budkoviča, Bohinj 1914-1918, med zaledjem in fronto.
Janez Pikon