GEA - Miha Pavšek: Vreme je menda najbolj postranska stvar na svetu, a hkrati tudi ena od najpomembnejših sestavin našega vsakdanjika.
Za opazovanje vremena se moramo slej ko prej ozreti navzgor, v spodnje plasti ozračja ali atmosfere, saj je tam glavno vremensko torišče. To sega še nekoliko nad vrhove gora, natančneje do višin, na katerih je še dovolj vlage za nastanek oblakov in z njimi povezanih padavin. Vremensko dogajanje nad gorskimi območji je namreč precej drugačno, predvsem pa burnejše od tistega, ki ga imamo spodaj.
Hribovci vedo, kako se streže vremenskim muham, drugače pa je z dolinci, ki pridejo tja na obisk in jih vreme pogosto preseneti.
V prispevku zato predstavljamo nekaj vremenskih pasti in slasti, ki jih ponuja vreme obiskovalcem gora konec poletja in v začetku jeseni, torej na višku planinske sezone.
Celotna objava (separat iz revije GEA) je v GEA0811.pdf >>>
Temeljna značilnost vremena v gorah je njegova velika časovna in prostorska spremenljivost. Vreme je trenutno dogajanje v ozračju nad nekim krajem, njegovi povprečni različici pa pravimo podnebje. Nanj vplivajo vesoljski in zemeljski dejavniki (razporeditev kopnega in oceanov ter oblike površja, posebej gorovja), glavno vremensko gibalo pa je Sonce. Zaradi kroženja Zemlje okoli njega ter vrtenja okoli lastne nagnjene osi prejmejo posamezni deli zemeljskega površja različno količino energije. Različne temperature zraka povzročijo razlike v zračnem pritisku, temu pa sledi premikanje zraka – veter. Ker se ozračje vrti skupaj z Zemljo, delujejo nanj še druge sile, ki vplivajo tudi na veter. V območju zmernih geografskih širin prevladujejo zahodni višinski vetrovi, zato pride k nam večina vremena iz smeri med jugo- in severozahodom. V teh širinah nastajajo velike tvorbe pritiska: cikloni ali območja nizkega zračnega pritiska, povezana v glavnem s slabim vremenom (bojte se »sredozemca « iznad Genovskega zaliva in z njim ciklonskih padavin!), in anticikloni ali območja visokega zračnega pritiska, s katerimi praviloma ni večjih vremenskih težav. Tudi v našem delu Alp ima največji vpliv na vreme morje, ki zagotavlja sorazmerno redno dostavo vlage. Zato smo tudi Slovenci – vremensko gledano – primorci, saj pride nad naše kraje večina vlage iznad severnega Sredozemlja in vzhodnega dela Atlantskega oceana. Ko vlažne zračne gmote naletijo na gorsko oviro, se morajo dvigniti čez njo, pri čemer oddajo vso odvečno vlago (orografske padavine). Ni vseeno, kako zadane vlažen veter ob gorski greben, zelo pomemben je namreč kot med smerjo vetra in usmerjenostjo gorskega grebena. Največji učinek za še bolj intenzivne dodatne padavine nastopi v primeru pravega, torej 90-stopinjskega kota. Nad vzpetim svetom se poleti zrak hitreje in očneje
segreva, zato nastanejo plohe in nevihte še hitreje, pa tudi padavin (tretja vrsta padavin nad gorami so konvekcijske) je več kot v okoliškem negoratem svetu. Poleti se spreminja vreme izraziteje kot pozimi. Včasih je sicer dolgo časa enako (poletna vročina), potem pa se na hitro spremeni. Zaradi bližine Jadranskega morja velja to še posebej za naše zahodne hribovite in gorate pokrajine.
Gorsko podnebje
Tudi gorsko podnebje Alp je odvisno od geografske širine, lege, bližine morja in nekaterih drugih dejavnikov, najpomembnejša pa je nadmorska višina. ... Dalje v PDF >
