Nedeljski dnevnik: Sneg na enem kupu
Sneg na enem kupu s koncem februarja se zaključuje meteorološka zima. Letni časi so namreč razdeljeni po različnih ključih. Meteorološka zima vključuje december, januar in februar, na južni polobli pa junij, julij in avgust, v bistvu pa se meteorološki letni časi menjajo na tri mesece. Decembra, marca, junija in septembra.
Letni časi so povezani s spremembami vremena, nastanejo pa zaradi nagnjenosti zemljine osi vrtenja glede na ravnino, po kateri kroži okoli sonca. Tako ob različnih letnih časih padajo sončni žarki pod različnimi koti na zemljo. posledica kroženja zemlje okoli sonca sta poleg letnih časov tudi dolžina dneva in noči, ki sta povezana s solsticijem ali sončnim obratom.
Sončev obrat ali solsticij je tisti trenutek v letu, ko je sonce ob 12. uri (po soncu seveda) navidezno najsevemeje ali najjužneje na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem. Poletni sončev obrat (poletni solsticij) je običajno od 21. do 23. junija in dnevi se začnejo počasi krajšati. Takrat se začne poletje, dnevu pa rečemo kres. Zimski sončev obrat (zimski solsticij) se zgodi okoli 21. decembra. Takrat se začne zima in dnevi se začnejo (končno) počasi daljšati ...
Enakonočje (tudi ekvinokcij) pa je v astronomiji in geografiji dan, ko je sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem. To se zgodi dvakrat na leto in sicer okoli 21. marca ter okoli 23. septembra. Tako se bo letos astronomska pomlad začela na pomladno enakonočje 20. marca ob 11.02, poletje na poletni obrat 21. junija ob 05.04, jesen pa na jesensko enakonočje 22. septembra ob 20.44. In še zima? Ta se bo začela na zimski obrat letos 21. decembra ob 17.11.
Najprej se bo torej končala meteorološka zima, potem pa še astronomska. Za konec še nekaj besed o letošnji zimi, ki se bo v vremensko zgodovino zapisala kot nadpovprečno snežena, povprečno hladna, s premalo sonca. Osredinimo se samo na padavine. Teh je v zimskih mesecih padlo 393 milimetrov (povprečje znaša 266 milimetrov), od tega večina v obliki snega. Snežna odeja je v Ljubljani za Bežigradom ležala 58 dni, kar je štirinajst dni več od dolgoletnega povprečja, ki znaša 44 dni.
Najbolj zanimivi podatki, ki jih je pripravila Agencija RS za okolje, so seštevki vsega novo zapadlega snega v minuli meteorološki zimi. V Ljubljani ga je v tej zimi padlo 215 centimetrov, v Murski Soboti 150, v Novem mestu 335, v Ratečah 380, v Kočevju pa kar 450 centimetrov. Tudi na letališču Portorož 21 in v Biljah pri Novi Gorici 30 centimetrov. Tako se letošnja zima uvršča na tretje mesto najbolj sneženih zim v zadnjih 50 letih. Več snega je v Ljubljani zapadlo le v zimah 1968/69 in 1969 170.