Nedeljski dnevnik: Toča spet grozi
Minulo soboto je padala prva letošnja toča, ki je, že kar tradicionalno, popolnoma ohromila avtocestni promet. Žal tradicionalno, kajti kljub vsem opozorilom vozniki še vedno ustavljajo v tunelih in pod nadvozi, kar je smrtno nevarno. V našem vremenskem kotičku te tedne opisujemo kot vpliv vremena na počutje, naj pa tokrat zaradi aktualnosti spregovorimo nekaj besed o toči. Nastanek toče je najlaže razložiti v toplotni nevihti v mirnem zraku nad celino. Čez dan nekatere zemeljske površine sonce močno segreje in se nad njimi zrak bolj ogreje kot zrak v okolici. Z ogrevanjem se zredči in se začne dvigovati, kjer je vse nižji pritisk. Zaradi tega se razteza in tudi ohlaja. Dvigovanje traja vse dotlej, dokler je njegova temperatura višja od temperature okolice. Pri dovolj razvitem visokem oblaku kumulonimbusu se na njegovem vrhu ustvarijo jedrski elementi kristalov v obliki sodre. Na njih se potem lepijo podhlajene vodne kapljice, ki nastajajo zaradi kondenzacije hkrati kot kristali. Ko se kristalčki dovolj odebelijo, jih vzgornik ne more več dvigovati in začnejo padati proti tlom. Pri tem trkajo z dvigajočimi se podhlajenimi kapljicami, se odebelijo in tako nastanejo ledena zrna. Če je vzgornik šibek, nastanejo le drobna zrna, ki se stalijo, preden padejo na tla. Če je dovolj močan, začne zrna spet dvigovati in potem spet spuščati - tukaj se toča lahko močneje odebeli.
Nevihte v brezvetrju so razmeroma šibke in kratkotrajne, saj same sebe zadušijo in jim pravimo enocelične. V njih je toča redka in drobna. Če pa nastajajo ob vetru, ko se smer vetra z višino obrača oziroma njegova moč narašča, padavine ne padejo na tla skozi vzgornik, ampak poleg njega. Pri tem padajoči tok zraka s spodrivanjem sproži nov vzgornik ali okrepi dotedanjega. V prvem primeru nastane obnavljajoči se skupek enoceličnih neviht, ki jim rečemo večcelične nevihte, ki povzročijo močno točo. V drugem primem se rodi močan, dolgoživ in med seboj povezan par vzgornika in spuščajočega toka zraka, ki mu rečemo supercelična nevihta, ki na svoji poti neprestano proizvaja in trosi katastrofalno točo. Oblaki pri superceličnih nevihtah so visoki do 18, hitrost vzgomika doseže do 270, hitrost padajočega zraka pa do 160 kilometrov. Take nevihte trajajo več ur, povprečni premer supercelične toče pa je večji kot pet centimetrov.
Napoved v besedi
V sredo in četrtek bo več sonca in topleje. V petek se bodo od zahoda spet začele pojavljati padavine, ki bodo popoldne zajele večji del države. V soboto se bo postopno delno zjasnilo, nedelja bo dokaj sončna. V začetku prihodnjega tedna spet kaže na bolj nestanovitno vreme.