Nedeljski dnevnik: V udornicah ujet mrzel zrak
Lanski februar je bil najprej nadpovprečno mrzel, potem nadpovprečno topel, marec suh in topel, april pa nam je z vremenom spet nagajal. Najbolj ga je, če tako rečemo, »biksal« februar, vendar ne le s temperaturo, ampak je na Primorskem in še posebno v Vipavski dolini razsajala tudi izjemno močna burja, ki je v sunkih dosegla do 180 km/h, močan veter (severozahodni fen) pa je sredi februarja strašil po Gorenjskem in je na Krvavcu dosegel hitrost 150 km/h. Neobičajno mrzlo obdobje seje začelo konec januarja in je trajalo vse do sredine februarja, potem je sledilo obdobje normalno visokih temperatur, konec meseca pa so v Ljubljani izmerili celo rekordno visoko temperaturo. Skratka, lanski februar je bil vremensko povsem zmeden, ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi tega, da je bilo obdobje od oktobra 2011 do sredine aprila 2012 tudi čas velike suše. Mraz je bil v prvih dneh februarja tako oster, da so zmrzovale reke in so na primer Novomeščani v centru mesta lahko hodili po Krki.
Za pustne šeme pravijo, da preganjajo zimo. Minulo nedeljo so bile kar uspešne, potem pa jim je sneg ponagajal. Prava pustna dneva sta po izročilu dva. Nedelja in pustni torek, pustni čas pa je premakljiv in je odvisen od velike noči. Lani je bil 21. februarja, letos pa je 12. februarja. S pustom so povezani tudi številni pregovori, ki se včasih izkažejo za pravilne. Lani je na pustno nedeljo povsod po Sloveniji zapadlo okoli deset centimetrov snega, ki pa ga je otoplitev hitro pobrala. Če sonce sveti na pustni dan, bo kmet z ržjo obdarovan, pravi prvi pregovor, ki se »naslanja« na lepo vreme. Enaki so tudi drugi, denimo, če se pust na soncu greje, letina se med dobre šteje. Je pa kriza s pustnimi pregovori glede slabega vremena, kajti edinega, ki smo ga našli, je zapisal Ivan Šašelj v Bisernicah leta 1906 in pravi: Ako pustne dni dežuje, bo veliko fižola ...
Ko govorimo o nizkih temperaturah, takoj pomislimo na Babno Polje in doline, v katere se ujame mrzel zrak - mrazišča. To so globeli, za katere sta značilna temperaturni in rastlinski obrat. Širše jih lahko pojmujemo tudi kot območja, kjer so temperature zraka pogosto bistveno nižje od okolice. Praviloma so konkavne oblike in omogočajo nabiranje in nadaljnje ohlajanje hladnega zraka. So različnih dimenzij, od manjših, denimo od nekaj desetkrat deset metrov velikih vrtač do večjih, kot so kraška polja in uvale, konte in drage, kraške udornice in alpske krnice. Za vsa mrazišča je značilno redno stekanje ohlajenega zraka z okoliških pobočij, s čimer se v njih tvorijo jezera hladnega zraka, ki sežejo največ do vrha reliefnega oboda (Sinjur, 2006). Najbolj znana mrazišča v Sloveniji so Babno Polje, kjer so leta 1951 izmerili najnižjo temperaturo -34,5 °C, potem Bloška planota, Retje v Loškem Potoku, Rateško polje in Komna. Na Mrzli Komni so januarja 2009 izmerili najnižjo neuradno temperaturo v Sloveniji, kar -49,1 °C).
Napoved v besedi
Po treh dneh sneženja se bo vreme v četrtek postopno umirilo. Dnevi bodo mrzli, petek pa naj bi bil najbolj jasen dan v tednu. Konec tedna napovedujejo rahlo sneženje, ki naj bi se ponovilo v sredini prihodnjega tedna. V glavnem bo oblačno, na Primorskem pa bo spet zapihala burja.