Nedeljski dnevnik: Toplo. vroče. prevroče
Dovolj je samo nekaj dni z visokimi temperaturami in že govorimo o vročem poletju. Tako je bilo na primer v prvih julijskih dneh marsikje po Evropi in tudi pri nas. V Ljubljani so temperature dosegle 34, v Beogradu pa so se povzpele kar na 38 stopinj Celzija. Vse to se je torej dogajalo v prvih julijskih dneh, medtem ko je lahko v času »pasjih dni« (po 23. juliju) še huje. Seveda je nevšečnosti ali veselja vselej enkrat konec.
Na kratko si oglejmo, kako je bilo s temperaturami v prejšnjem stoletju. Zelo vroče je bilo poletje leta 1981, ko so se konec junija pojavili močni izbruhi na soncu. S tem se je seveda tudi povečalo število sončnih peg. V poletju omenjenega leta se je prav tako kot letos temperatura v Ljubljani dvignila na 34, v Beogradu pa na 38 stopinj Celzija. Takrat je veljalo, da izmerijo v Jugoslaviji najvišje temperature vselej v Mostarju. Tam je namreč termometer pokazal 46,2 stopinje Celzija.
V juliju leta 1950 so zabeležili slovenski temperaturni rekord v Črnomlju - 40,6 stopinje Celzija. Za sosednjo Hrvaško velja, da so najvišjo temperaturo izmerili 4. avgusta leta 1992 v Pločah - 43 stopinj Celzija. V Angliji, kjer običajno ni .pretirano vroče, so 10. avgusta leta 2003 namerili 38,1 stopinje Celzija. Zaenkrat nič ne kaže, da bi letos pri nas dosegli nove temperaturne rekorde. Za slovenski del Jadrana ni nič posebnega, če se morje segreje na 26 ali celo več stopinj. Nekaterim je to všeč, spet drugi pa menijo, da zanje kopanje »V lužah« ni noben užitek. Različni ljudje in seveda tudi različni okusi.
V nedeljo, 17. julija, bo imel god Aleš.
Zanj star slovenski vremenski pregovor pravi takole: »Če je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh.« Podobno velja tudi za Marjeto, ki ima god 20. julija. O njenem dnevu pregovor pravi: »Pusta in vlažna Marjeta nič dobrega ne obeta.«