Nedeljski dnevnik: Enakonočje
Nedeljski dnevnik, 18. marca 2007
Vremenski kotiček
Enakonočje
Prav na kratko se spomnimo lanske zime, kije bila tista prava in kar dobro pobeljena. Sneg je v Ljubljani (ne na travnikih med poslopji) vztrajal 111 dni, vse do 19. marca, ko je bil zadnji dan s snežno odejo. Letos se nam je v svojem koledarskem delu zima izneverila, vsaj po nižinah, kar pa seveda ne pomeni, da spomladi ne bomo več videli snega. Konec koledarske zime je na pragu.
V sredo, 21. marca, se bo ob 1. uri in 7 minut pojavila pomlad in nastopilo bo spomladansko enakonočje ali spomladanski ekvinokcij. Takrat bo naš planet Zemlja v takšni legi, da bodo sončni žarki padali pravokotno na Zemljino os ali vzporedno z ekvatorjem ali ravnikom. Za vsak kraj na zemeljski obli velja, da bosta dan in noč po času enako dolga. To torej velja tudi za oba pola Zemlje. Na severnem polu bo za nekaj časa konec dolge noči, saj se bo tam spet pojavilo sonce. Od 21. marca dalje bodo sončni žarki padali vedno bolj strmo na nase zemljepisne širine, kar pomeni, da bo moč teh žarkov vedno močnejša. Morebitni spomladanski sneg ne bo mogel vztrajati dolgo.
Omenili smo spomladanski sneg, kajti Herschiov vremenski ključ napoveduje za naslednje dni razmeroma hladno in vetrovno vreme, poteg tega pa obstaja možnost snežnih padavin. Tudi zadnji marčevski dnevi naj bi bili mokri ali celo pobeljeni. Prav takšna napoved, da bo namreč deževalo ali celo snežilo, velja tudi za prve aprilske dni. To pa za mesec april ni nobena posebnost. Herschlov vremenski ključ po 15. aprilu že preskoči v poletno polovico leta in nam zato snega ne napoveduje več, A seveda vemo, da ob koncu aprila ali celo v maju sneg ni nobena vremenska posebnost. V minulem stoletju je najpozneje snežilo v torek, 20. maja 1969. Še najbolj pobeljena je bila vsa Slovenija 24. aprila 1988. V Ljubljani je padlo 20 centimetrov snega. V ponedeljek, 19. marca, goduje Jožef. Zanj pregovor pravi: »če je lepo vreme na jožefovo, veselo bo srce kmetovo.«