Slovenske novice, 18.08.05 - Boštjan Fon: Poraženec Rupalske stene je včeraj priletel domov
Dan v novicah
Vrnitev ujetnika Tomaža Humarja
Poraženec Rupalske stene, srečno rešeni alpinist Tomaž Humar, je včeraj priletel domov — Na brniškem letališču ga je pričakalo nekaj sto navdušenih ljudi — Zahvalil se je vsem, ki so zanj molili, stiskali pesti in držali vez med njim in življenjem — Karavana doma, polemika o Kamničanovem početju gre naprej
Brnik, 17. avgusta
Čeprav mu podvig, vzpon v Rupalski steni Nanga Parbata, ni uspel, je alpinista
Tomaža Humarja in člane njegove odprave – zdravnico
Ando Perdan, poročevalko iz baznega tabora
Majo Roš ter alpinista
Aleša Koželja – na brniškem letališču pričakala množica ljudi. Poleg svojcev in uradnih oseb, še najbolj se je v soj žarometov silil župan Kamnika
Tone Smolnikar, ki je s svojo postavo skoraj zasenčil Humarja, ko je ta stopil skozi vrata, so 36-letnega alpinista pričakali tudi drugi ljubitelji gora in njegovih podvigov. Preden je Humar stopil pred navdušene ljudi, je predsednik Društva lednih plezalcev Mojstrana
Pavel Skumavc dejal: »Glavno, da se je rešil, drugo ni pomembno,« podpredsednik
Peter Vukotič pa dodal: »Samo da se je vrnil.«
Mnogi so v dlaneh stiskali darilca, znamenje pozornosti in veselja ob vrnitvi alpinista, ki je opravil že več kot 1500 vzponov, od tega je preplezal 70 prvenstvenih smeri. Ansambel Nanga Parbat Express, ki so ga ob tej priložnosti sestavili Humarjevi sokrajani, člani treh različnih zasedb, so urezali Avsenikovo Na Roblek bom odšel, toda Humar je hitro dejal, da bodo gore morale še počakati nanj. Najprej želi iti z otroki na morje. Sem in tja se je zahvaljeval za reševanje vsem, ki so ga trepljali po ramenih, in ponavljal, da upa, da se bo lahko vsem oddolžil.
Viki Grošelj, ki je opravil levji delež pri organizaciji helikopterskega reševanja iz 6300 metrov visoke poličke, kjer je Humar preždel šest dni, ga je objel šele pred stavbo letališča. V izjavi, ko se je polurno veselje ob vrnitvi malce poleglo, je Kamničan povedal: »Hvala vsem, da ste molili zame, stiskali pesti in sploh držali vez med menoj in življenjem. To mi je vlivalo novega zaleta, da sem lahko zdržal en teden, kar bi bilo drugače glede na omrzline na nogah zelo težko. Čeprav mi podvig ni uspel, sem prepričan, da je odprava imela svoj namen. Vse, kar se zgodi, se zgodi z razlogom.«
Kot je še poudaril, mu godi misel, da smo Slovenci končno enkrat stisnili pesti in našli voljo ter znanje pomagati Slovencu, ko mu je trda predla. Nekaj težav z nogami zaradi omrzlin in še trajajoča izčrpanost so se vsaj za nekaj časa odmaknile zaradi veselja ob vrnitvi domov. O ledeni mišelovki v prvenstveni smeri Rupalske stene Nanga Parbata, ki je z 8125 metri deveta najvišja gora na Zemlji, bo Kamničan še dolgo premišljal. O mešanih občutkih, ki jih je imela javnost o njegovem plezanju v Rupalski steni, je povedal: »V vsakem golažu je tudi nekaj pelina.«
Jasno mu je, da se bo moral soočiti z vrsto diskusij v javnosti in strokovnih alpinističnih krogih, kajti odprava na ubijalsko goro – preden so jo osvojili, je zahtevala 31 življenj – je v javnosti sprožila veliko polemik med Humarjevi privrženci in nasprotniki. Medtem ko prvi trdijo, da je imela pozitivne učinke, saj je vzpodbudila mednarodno sodelovanje in promovirala alpinizem, nasprotniki opozarjajo na visoke stroške reševanja ter da je bil namen odprave zgolj zadovoljevanje ozkih osebnih interesov. Zadnje besede o tem Humar še ni slišal niti je sam ni izrekel.
Boštjan Fon